Sodobne usmeritve v inovacijah

V zadnjih letih se je družba razvijala hitreje kot kadarkoli prej v zgodovini človeštva. Inovacije so v tem času postale ključni strateški dejavnik za vse organizacije. Družba je začela prehajati od hierarhične in nadzorovane  - do takšne, v kateri imajo državljani in lokalna skupnost pomembno vlogo pri odločanju. Kljub temu pa se večina organizacij spopada s težavami pri razumevanju, kaj je tisto, kar jim preprečuje nadaljnji razvoj.

Najbolj pomemben dejavnik za doseganje uspeha je premik v razumevanju državljanov kot aktivnih subjektov. Odprt koncept inovacij namreč vključuje vse akterje v ekosistem inovacij, vključno s končnimi uporabniki in skupnostjo. Tako je omogočena izmenjava izkušenj, informacij in najboljših praks ter vzpostavitev sodelovanja med različnimi področji. Uspešen pristop k inovacijam bo moral v prihodnosti temeljiti na multidisciplinarnosti, hibridnosti rešitev ter ustvarjalnosti in vključevanju končnih uporabnikov.

Multidyscinoviranje

Prvi korak k inoviranju se začne s Sokratovim sindromom: organizacije, ki se ne zavedajo svojih slabosti, morajo začeti s procesom zavedanja svojih nezmožnosti. Nadaljnji koraki tako postanejo veliko lažji.

Zaprto inoviranje, ki je zaznamovalo prejšnje stoletje, je zamenjal nov koncept t.i. odprtih inovacij. S hitrejšim razvojem družbe so začele nastajati nove metode inoviranja. Zaradi teh procesov smo se na E-zavodu odločili oblikovati nov koncept multidyscinoviranje –  kjer dy pomeni spreminjanje, ki je potrebno za nenehno posodabljanje sodobnih konceptov inoviranja. Inovacijski ekosistemi prihodnosti bodo še vedno osredotočeni na proces skupnega ustvarjanja oz. soustvarjanja,  vendar bodo ob tem morali upoštevati še meta izzive in njihovo strukturo. Z novimi inovacijskimi strukturami se bodo razvile nove hibridne oblike inovacijskega procesa, partnerski programi in nove IKT rešitve. Najuspešnejši bodo tisti, ki bodo sodelovali v različnih sektorjih ter vzpostavili zapletene več-partnerske in celovite projekte, ki temeljijo na visokih etičnih standardih.

Kaj je Živi laboratorij?

Živi  laboratorij je oblika eksperimentalnega okolja in preizkus v realnem življenju, kjer uporabniki in proizvajalci skupaj soustvarjajo inovacije. Evropska komisija je koncept živih laboratorijev opredelila kot obliko javno-zasebnega partnerstva skupaj s posamezniki (Public-Private-People Partnerships ̵ PPPP) za doseganje inovacij, ki so odprte in usmerjene v dobrobit človeka.

Za žive laboratorije so značilne  naslednje oblike dejavnosti:

1. soustvarjanje: sooblikovanje uporabnikov in proizvajalcev,
2. raziskovanje: odkrivanje nove rabe, obnašanja in nastajajočih priložnosti na trgu,
3. eksperimentiranje: implementacija »živih« scenarijev znotraj skupnosti uporabnikov,
4. vrednotenje: ocena konceptov, izdelkov in storitev glede na socialno-ergonomična, socialno-kognitivna in socialno-ekonomska merila.

E-zavod je član ENoLL (Evropske mreže živih laboratorijev) in SNoLL (Slovenske mreže živih laboratorijev).

Pametna mesta/skupnosti so življenjska okolja, v katerih so se prebivalci odločili, da bodo z uporabo sodobnih IKT tehnologij zvišali kakovost življenja. S tem bodo vzpostavili boljšo povezljivost in dosegli optimalno rabo energije, materiala, storitev ter finančnih sredstev.  

E-zavod  je eden izmed pionirjev na področju uvajanja pametnih mest v Sloveniji. Projekt Upside (program FP7) je prvi projekt Smart City v Sloveniji.  S tem je Maribor postal prvo pametno  mesto, projekt pa je v okolje prinesel primere dobrih praks iz Nemčije, Švedske, Nizozemske in Danske.  

Prihodnje usmeritve v Sloveniji bodo spodbujale razvoj manjših mest, regij, pametnih skupnosti in pametnih vasi.

Podnebni kažipot mesta Ptuj (2.0 Mb)

Attached documents

Podnebni kažipot SI-OK

Podnebni kažipot ANG-OK

V prihodnosti bomo živeli in delali v nizkoogljični družbi, v nizkoenergijskih stavbah, s pametnimi sistemi ogrevanja in hlajenja. Uporabljali bomo električne in hibridne avtomobile ter živeli v okolju, ki bo manj onesnaženo, z boljšim javnim prevozom. Energijo bomo pridobivali iz obnovljivih virov energije  – vetra,  vode, sonca in geotermalne energije.  Z doseganjem teh ciljev bo Evropa postala konkurenčnejša in energetsko neodvisna.  

Vendar do teh ciljev vodi še dolga pot. Če želimo ohraniti dvig temperatur pod 2˚C, bodo morale vse države na svetu zmanjšati svoj ogljični odtis za 50 % v primerjavi z letom 1990.  Evropa si je zastavila visoke cilje za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov – med 80-95 % do leta 2050.

Ključni izzivi so uveljavitev trajnostnega prometa, vzpostavitev pametnih omrežij, energetske učinkovitosti, trajnostne gradnje, pametnih shem financiranja in inovativne nizkoogljične družbe. Učinkovita raba virov in varstvo okolja gresta z roko v roki s trajnostnimi energetskimi izzivi. Tudi tokrat bo ključna okoljska odgovornost državljanov, ki bo odločala med uspehom in porazom.

Današnja sodobna tehnologija potrebuje  nadaljnji razvoj. Inovacije na področju oblik organiziranja, kot so zadruge in energetsko uravnotežene skupnosti, bodo postale vedno pomembnejše tudi v prihodnjih letih. Pametni transport in nove organizacijske oblike bodo igrale pomembno vlogo pri doseganju nizkih emisij v tem sektorju. Inovacije za energetsko učinkovitost in njihovo uvajanje na trg bodo ključnega pomena za energetsko učinkovitost. Za vzpostavitev nizkoogljične družbe prihodnosti bo treba poglobiti razumevanje dejavnikov, ki vplivajo na doseganje učinkovitosti in energetsko učinkovito vedenje.

Eno od ključnih področij E-zavoda je presoja vplivov, ki jih ima umeščanje različnih objektov v življenjsko okolje na trajnostni razvoj.

Metode, ki se danes uporabljajo za presojo vplivov na okolje, so zastarele, ker ne upoštevajo vseh vidikov, javnost pa pri tem postaja nezadovoljna. S spreminjanjem družbe in z razvojem IKT družbenih platform postaja ta trend tudi vse bolj očiten.

Na E-zavodu smo razvili metodo za presojo trajnostnih vplivov, v katero so s pomočjo multivariatne analize in večstranskega vključevanja deležnikov, vključeni vsi vidiki. Rezultati so izjemni, presoja vplivov na trajnostni razvoj pa postaja ponovno pomembna tema EU.   

Prepričani smo, da je treba stremeti k celovitemu izvajanju Aarhuške konvencije, ki zagotavlja dostop do informacij in zagovarja sodelovanje javnosti pri odločanju. Eno od možnih izboljšav lahko omogoči tudi metoda presoje trajnostnih vplivov, ki izpostavlja vplive različnih objektov, vključenih v določeno življenjsko okolje.

Pri izvajanju usposabljanj za presojo protokola s področja trajnostne hidroenergije E-zavod  sodeluje z organizacijo International Hydropower Association.