V prihodnosti bomo živeli in delali v nizkoogljični družbi, v nizkoenergijskih stavbah, s pametnimi sistemi ogrevanja in hlajenja. Uporabljali bomo električne in hibridne avtomobile ter živeli v okolju, ki bo manj onesnaženo, z boljšim javnim prevozom. Energijo bomo pridobivali iz obnovljivih virov energije  – vetra,  vode, sonca in geotermalne energije.  Z doseganjem teh ciljev bo Evropa postala konkurenčnejša in energetsko neodvisna.  

Vendar do teh ciljev vodi še dolga pot. Če želimo ohraniti dvig temperatur pod 2˚C, bodo morale vse države na svetu zmanjšati svoj ogljični odtis za 50 % v primerjavi z letom 1990.  Evropa si je zastavila visoke cilje za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov – med 80-95 % do leta 2050.

Ključni izzivi so uveljavitev trajnostnega prometa, vzpostavitev pametnih omrežij, energetske učinkovitosti, trajnostne gradnje, pametnih shem financiranja in inovativne nizkoogljične družbe. Učinkovita raba virov in varstvo okolja gresta z roko v roki s trajnostnimi energetskimi izzivi. Tudi tokrat bo ključna okoljska odgovornost državljanov, ki bo odločala med uspehom in porazom.

Današnja sodobna tehnologija potrebuje  nadaljnji razvoj. Inovacije na področju oblik organiziranja, kot so zadruge in energetsko uravnotežene skupnosti, bodo postale vedno pomembnejše tudi v prihodnjih letih. Pametni transport in nove organizacijske oblike bodo igrale pomembno vlogo pri doseganju nizkih emisij v tem sektorju. Inovacije za energetsko učinkovitost in njihovo uvajanje na trg bodo ključnega pomena za energetsko učinkovitost. Za vzpostavitev nizkoogljične družbe prihodnosti bo treba poglobiti razumevanje dejavnikov, ki vplivajo na doseganje učinkovitosti in energetsko učinkovito vedenje.