PlaNET SOEN3
Erasmus+ KA2 - Sodelovanje za inovacije in izmenjava dobrih praks
Projekt PlaNET SOEN3 želi mlade vključiti v aktivnejšo gospodarsko in družbeno udeležbo v njihovih lokalnih skupnostih. Vse projektne aktivnosti vodijo k temu posebnemu cilju, da bi pritegnili mlade iz manjših mest in podeželja. Nedavne študije so namreč pokazale, da socialno ozadje mladih posameznikov močno vpliva na njihovo družbeno udejstvovanje. Zlasti mladih, ki prebivajo izven mest, na podeželju imajo nižjo stopnjo udeležbe v ključnih elementih družbenega in gospodarskega sodelovanja, ki vključujejo:
V tem projektu bo sodelovalo najmanj 100 mladih, 10 mladinskih delavcev in 10 učiteljev, ki bodo vključeni v družbene in gospodarske aktivnosti. Te bodo potekale preko fizičnih in virtualnih usposabljanj pri šolskem participativnem proračunu, občinskem participativnem proračunu, lokalnih izobraževanjih, mednarodni izmenjavi zaposlenih in dijakov ter mednarodnih srečanjih.
Trajanje projekta je: 32 mesecev - od 1. januarja 2021 do 31. avgusta 2023.
Projektni partnerji so naslednji:
NASLOV PROJEKTA: HUB-IN - Središča inovacij in podjetništva za preobrazbo in oživitev zgodovinskih mestnih območij
AKRONIM: HUB-IN
Projekt HUB-IN - je sofinanciran iz programa Evropske komisije Horizon 2020. Njegov glavni cilj je spodbujati urbano preobrazbo in obnovo zgodovinskih urbanih območij (HUA) s pomočjo inovacij in podjetništva, pri tem pa hkrati pa ohranjati edinstveno kulturno identiteto in dediščino območja. Pričakuje se, da bo HUB-IN sistemsko prispeval k preobratu trendov zapuščanja in zanemarjanja zgodovinske dediščine z ustvarjanjem inovacijskih vozlišč (HUB-ov). HUB-IN bo imel tudi neposreden vpliv na ustvarjanje novih trajnostnih priložnosti za lokalna tradicionalna podjetja in na razvoj novih ustvarjalnih veščin in delovnih mest.
HUB IN vozlišča so središča eksperimentiranja na področju urbanih inovacij in ustvarjalnosti na zgodovinskih evropskih območjih. So del inovativnega in trajnostnega ekosistema mest, ki se odzivajo na kritične družbene izzive in vzpostavljajo most med znanostjo - tehnologijo in umetnostjo - kulturo.
Projekt se izvaja v 8 pilotnih mestih in je osredotočen na soustvarjanje in sodelovanje med različnimi akterji v vsaki HUA in med partnerskimi mesti. HUB-IN ima tri glavne faze:
1. V prvi fazi se bodo v vseh osmih evropskih mestih razvila medsebojno povezana središča za inovacije in podjetništvo z različnimi značilnostmi glede na lokalni načrt obnove mest, njihove socialno-ekonomske značilnosti in dinamiko njihovih inovacijskih in podjetniških ekosistemov. Na ravni mesta ima vsako od osmih zgodovinskih mestnih območij svoj ekosistem in lokalno mrežo: fab laboratoriji, inovacijski centri, univerze, kulturni centri, lokalna združenja, zagonska podjetja, državljani in lokalne skupnosti itd.
2. V drugi fazi bomo ustvarili mrežo med osmimi HUA za izgradnjo ekosistema inovacij in podjetništva v osmih mestih, kjer bi lahko na primer lokalni laboratorij iz ene HUA delil znanje in inovacije z drugim laboratorijem ali inovacijami. središče iz druge HUA.
3. V tretji fazi bomo razširili mrežo vozlišč za prenovo zgodovinskih mestnih območij. Nastale metode in orodja bodo nadgrajene v mrežo z najmanj 20-50 mesti sledilcev.
Predvidena so slednja orodja:
Partnerji:
NASLOV PROJEKTA: BLUE CROWDFUNDING- Krepitev inovacijskih zmogljivosti ekonomije povezane z morjem, z uporabo orodja množičnega financiranja
AKRONIM: BLUE CROWDFUNDING
O PROJEKTU
Projekt se osredotoča na problem pomanjkanja naložbenih sredstev in inovacij na področju ekonomije povezane z morjem, v Sredozemskih državah. K izboljšanju obstoječega stanja lahko pripore večja uporaba in razvoj množičnega financiranja (crowdfundinga) v sodelujočih regijah. Splošni cilj projekta je izboljšati inovacijske zmogljivosti v sektorju, z uspešnejšim izkoriščanjem orodja množičnega financiranja za razvoj inovativnih idej in produktov.
S projektom želimo prispevati tudi k spremembam porabe javnih sredstev namenjenim inovacijam, z uvajanjem modela, ki omogoča porabo javnih sredstev za podporo inovacijam v lokalnih okoljih, ob hkratni uporabi orodja množičnega financiranja. Pri tem se množično financiranje uporablja kot orodje, s katerim se inovativnost izdelkov in storitev preizkusi in potrdi na trgu pred prejemom javnih sredstev.
REZULTATI PROJEKTA
KLJUČNE AKTIVNOSTI
Vodilni partner: E-zavod (SI)
Projektni partnerji
Vrednost projekta: 2,112,691.00 €
Projekt podpira program INTERREG MED v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). Skupni znesek so-financiranja znaša: 1,996,946.50 €
Trajanje projekta: 11.2019-06.2022
V okviru projekta Interreg MED BLUE CROWDFUNDING vabimo vse interesente (podjetja in posameznike), da nam sporočijo željo za podporo izvedbe crowdfunding kampanije. Kampanija mora biti iz področja modre ekonomije (t.j. povezana z morjem). Interesenti naj svojo pripravljenost za sodelovanje sporočijo na mail darko(at)ezavod.si najkasneje do 15.12.2020. V primeru, da bo interesentov več, bomo vse naknadno povabili k oddaji prijavnice in izbrali najbolj primernega. V primeru prijave zgolj enega kandidata bomo z njim opravili individualni razgovor in se v primeru obojestranskega interesa dogovorili za sodelovanje.
NASLOV PROJEKTA: “ALTRUISTIČNI PODJETNIK”– Trajnostni model podpore socialnemu podjetništvu v državah Srednje Evrope
AKRONIM: CE-RESPONSIBLE
Projekt "ALTRUISTIČNI PODJETNIK" je osredotočen na izboljšanje spretnosti in podjetniških kompetenc na področju socialnega podjetništva, z namenom pospeševati socialne inovacije v Srednji Evropi.
Projektni pristop temelji na mobilizaciji uspešnih podjetnikov, ki bi želeli podpirati socialne inovacije in socialno podjetništvo z nudenjem svojih kompetenc in resursov. V projektu iščemo tiste družbeno odgovorne podjetnike v Srednji Evropi, ki bi radi ponudili svoje izkušnje in vire socialnim podjetnikom in s tem prispevali k izboljšanju socialnega podjetništva, s kratico smo jih poimenovali - ALTRU-PRENEURS (altruistični podjetniki).
Projekt bo zagotavljal proces medsebojnega učenja partnerjev z različnimi izkušnjami, vendar podobnimi izzivi. Načrtovani rezultati projekta:
1. Priprava treh strateških dokumentov za izboljšanje veščin in kompetenc:
2. Razviti in testirati orodja za izboljšanje veščin in kompetenc:
3. Izvedba sedmih pilotnih projektov za testiranje razvitih orodij za podporo socialnega podjetništva.
Vodilni partner: E-zavod (SI)
Projektni partnerji
Vrednost projekta: 2.305.950,00 €
Projekt podpira program INTERREG Central Europe v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). Skupni znesek so-financiranja znaša: 1.913.507,50 €€
Trajanje projekta: 01.04.2019- 31.03.2022
NASLOV PROJEKTA: Ustvarjanje kreativnih vasi - sodelovanje med kulturnimi in kreativnimi industrijami ter podeželjem - Mac Village
Trajanje: 36 mesecev / 1. april 2019 do 30. septembra 2021
Projektni partnerji:
Vsebina projekta
Ponudniki proizvodov in storitev na podeželju pogosto nimajo inovacijskih znanj in spretnosti, da bi lahko sodelovali z inovativnimi podjetji. Zato podjetja iz kreativnih industrij redko vidijo kot potencialne partnerje s katerimi bi lahko sodelovali in razvijali svoje številne lokalne kulturne vire in iskali inovativne ideje za ohranjanje privlačnosti podeželja in regije.
Kreativna industrija na podeželju je neizkoriščen potencial v srednji Evropi. Razvoj ustvarjalnega sektorja na podeželju lahko ustvari trajnostna in kakovostna podjetja ter zaposlitvene možnosti in prispeva k diverzifikaciji podeželja.
Tu se začenja projekt Mac Village. Glavni cilj projekta je razviti enostavno uporabno metodologijo v interaktivnem postopku na lokalni in regionalni ravni. Na ta način želimo vzpodbuditi inovacije v sodelovanju s podjetji s področja kulturnih in kreativnih industrij. Koncept temelji na varčnih inovacijah, ki upoštevajo omejenost virov, ki jih najdemo tudi na podeželju. V treh vaseh v vsaki partnerski regiji bomo preizkušali vrsto inovativnih metod in jih razvijali naprej. Metode bodo preproste za uporabo in bodo spodbujale hiter in skupen razvoj znanj in inovativnega mreženja. Projekt bo vzpostavljal sodelovanje ljudi z različnih področij (lokalne in druge skupnosti, regije, agencije za razvoj podjetništva in organizacije s posebnimi znanji na področju kulturnih in kreativnih industrij ter socialnega podjetništva) in jih združeval v dialogu na več ravneh.
Projekt bo izvedel 54 inovacijskih delavnic v šestih regijah v Nemčiji, Avstriji, Italiji, Sloveniji in na Madžarskem, ki bodo spodbudile sodelovanje med lokalnimi ponudniki ter kulturnimi in kreativnimi industrijami. Usposobljenih bo več kot 200 udeležencev, ki jim bodo predstavljene inovativne metode, razvite v projektu. S tem bodo lahko lokalni ponudniki v vaseh ustvarili ugodne lokalne pogoje za kulturne in kreativne industrije ter inovativne mreže za nove izdelke in storitve, ki bodo izkoriščale njihove kulturne vire in razvijale nova podjetja.
Glavni cilji projekta
Rezultati projekta
Rezultati projekta bodo privedli do večje usposobljenosti javnosti (lokalni ponudnikov na podeželju) in zasebnega sektorja (podjetja na področju kulturnih in kreativnih industrij) pri razvoju lokalnih in regionalnih kulturnih virov na ekonomičen in trajnosten način. Povečale se bodo spretnosti ponudnikov s podeželja, ki bodo vključeni in se bodo usposabljali za razvoj regije od spodaj navzgor. Lokalni in regionalni ponudniki bodo bolje razumeli potencial kulturnih in kreativnih industrij za regionalni razvoj in zahteve, ki jih morajo ta podjetja imeti za uspeh in razvoj. Kreativna podjetja bodo bolje razumela priložnosti, ki jih vasi in podeželska območja lahko ponujajo kot lokacije in kot sodelujoči partnerji pri razvoju in uporabi kulturnih virov za ustvarjanje novih izdelkov in storitev. Inovacijske metode bodo lahko uporabili sami. Glavni poudarek bo na izgradnji kreativnih mrež idej, ki se lahko zaključijo v kreativnih podeželskih okoljih partnerskih regij. Ponudniki, ki ne bodo neposredno vključeni, se bodo usposobili in naučili bolje razumeti ekonomijo kulturnih in kreativnih industrij ter uporabljati inovacijske metode. V končni fazi bo projekt ponujal priložnosti za ustvarjanje več delovnih mest na podeželju, ustanavljanje več podjetij kulturnih in kreativnih industrij na podeželju in s tem prispeval k zmanjšanju vpliva demografskih sprememb.
Projektna spletna stran: https://www.interreg-central.eu/Content.Node/MaC-Village.html
Mac Village podpira program INTERREG za srednjo Evropo Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). Skupno sofinanciranje znaša 1.166.174,16 EUR.
NASLOV PROJEKTA: »Razvoj inovativne mreže za spodbujanje ekstrovertiranja agroživilskih podjetij na Jadransko-jonskem območju«
Trajanje projekta: 24 mesecev (01.11.2017 - 31.10.2019)
Podaljšanje projekta 1.1.2022-30.6.2022
Glavni cilj projekta “INNOVAGRO” je razvoj medregionalnega sistema za krepitev interakcije med raziskovalnimi centri in univerzami, podjetji v agroživilskem sektorju ter drugimi institucijami, ki se ukvarjajo s spodbujanjem odprtosti in podjetništva v sodelujočih državah, kot tudi, da se malim in srednje velikim podjetjem zagotovijo inovativne storitve trženja in upravljanja, da bi povečali njihovo odprtost in internalizacijo.
Ta glavni cilj je nadalje razdeljen v naslednje podcilje:
Doseči želimo naslednje rezultate:
PROJEKTNI PARTNERJI:
1. ΑΝΙΩΝ
2. ΚΡΗΤΗΑ ΚΡΗΤΗΣ
3. ΚΡΗΤΗΣ
4. ΔΙΚΤΥΟ ΝΗΣΙΩΤΙΚΩΝ ΕΠΙΜΕΛΗΤΗΡΙΩΝ ΕΥΡΩΠΑΪΚΗΣ ΕΝΩΣΗΣ
5. PROVINCIA DI POTENZA
6. E-zavod, zavod za projektno svetovanje, raziskovanje in razvoj celovitih rešitev
7. Conferderazione Italiana Agricoltori
8. Bashkimi i Dhomave të Tregtisë dhe
9. Industrisë së Shqipërisë
10. Srbska zbornica
11. Università degli studi della Basilicata
Spletna stran: https://innovagro.adrioninterreg.eu/
INNOVAGRO Newsletter 1 (740 Kb)
INNOVAGRO Newsletter 2 (774 Kb)
INNOVAGRO Newsletter 3 (750 Kb)
INNOVAGRO Newsletter 4 (738 Kb)
Projekt je sofinanciran iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj.
NASLOV PROJEKTA: Mediteranska dieta – blagovna znamka za ljudi
Akronim: MD.net
Trajanje: 1.2.2018 - 31.1.2022
Projekt naslavlja probleme trenutno zanemarjenih in nerazvitih možnosti mediteranske diete (MD).
MD je sestavni del sredozemske identitete, vpisane na UNESCO seznam nematerialne kulturne dediščine in vključuje niz spretnosti, znanj, obredov, simbolov in tradicij povezanih s kulturami, pokrajino, življenjskim slogom, načinom dela (pridelki, trgatev, ribištvo, živinoreja, konzerviranje, predelavo, kuhanje, delitev in poraba živil) in katero zaznamuje tudi močna industrija.
Splošni cilj projekta je prepoznati mediteransko dieto (MD) kot priložnost za pametno gospodarsko rast oddaljenih podeželskih območij. Cilj bo dosežen s povečevanjem znanja, transnacionalnim povezovanjem v mreže, izvajanem pilotnih aktivnosti (izobraževanje, blagovno znamko, inovacije), prenosom znanja in izkušen pridobljenih v sklopu treh pilotov v druge regije in s kapitalizacijo rezultatov projekta na strateško raven po letu 2020.
Projekt bo okrepil raziskovanje MD v skladu z UNESCO-vo Mednarodno konvencijo o prehrani, ki bo združeval celovite MD koncepte z inovativnimi orodji. Uporabili se bodo tradicionalni in inovativni ukrepi (kot sodelovalno gospodarstvo), ki bo s povezovanjem med deležniki na osnovi 4-spiralnega pristopa (gospodarstvo, lokalna skupnost, univerza, ljudje) dvignili zavedanje o MD ekonomiji na nove ravni kakovosti.
Partnerji:
Projekt je sofinanciran iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Naziv projekta: Preoblikovanje alpskih industrijskih krajin TrAILs
Trajanje: 36 mesecev / 17.04.2018 – 31.03.2021
Projektni partnerji:
Opis projekta
Alpska težka industrija (rudarstvo, proizvodnja jekla, kemična industrija, ipd.) se hitro zmanjšuje, pri čemer ostajajo »Alpske industrijske krajine« (AILs – Alpine Industrial Landscapes), velike pretekle proizvodne krajine velikega obsega, razpršenosti in zapletenosti. Trenutno ni nobenih zanesljivih podatkov o številu/površinah takšnih območij, prav tako niso bili razviti pomembni poskusi priprave strategij njihovih pretvorb ali konverzij. Kljub temu je trajnostno preoblikovanje AIL-ov izjemno pomemben izziv, ki je močno povezan s ključnimi ekološkimi, gospodarskimi in socialnimi vprašanji, kot so obnova okolja, ponovno aktiviranje lokalnega in regionalnega gospodarstva ter spodbujanje alpske industrijske kulturne dediščine.
Namen projekta je pridobiti posebno znanje o ALI-ih, razviti in preizkusiti trajnostne strategije preoblikovanja, ki jih je mogoče prenesti na druge industrijske krajine po vsej alpski regiji. V multidisciplinarnem, transnacionalnem pristopu projekt združuje strokovno znanje s področij, kot so prostorsko in krajinsko načrtovanje, družbeno-ekonomske znanosti, regionalni razvoj, itd. Hkrati pa neposredno sodelovati z lokalnimi skupnostmi z ustreznimi študijami primerov (pilotna področja).
Projekt zajema štiri glavne faze:
Splošni cilj projekta
Splošni cilj projekta je razviti skupno in visoko prenosljivo strategijo preoblikovanja ALI-ov, popis in trajnostno izkoriščanje njihovega potenciala v smislu kulturne dediščine, ekološke povezanosti, načrtovanja rabe prostora in družbeno-gospodarske regeneracije. Trajnostno preoblikovanje ALI-ov je še posebej pomembno za izboljšanje življenjskih razmer za človeka in naravo v Alpah, ker se ALI-i pogosto nahajajo na ključnih mestih znotraj alpskega okolja in infrastrukturnega omrežja. Poleg tega je cilj izboljšati edinstveno, zelo dragoceno, vendar delno podcenjeno kulturno in naravno dediščino alpskega prostora, hkrati pa krepiti regionalno identiteto okoli nekdanjih industrijskih območij.
Projektni rezultati
Projektna spletna stran: http://www.alpine-space.eu/projects/trails
Project trAILs Newsletter 1 (17.2 Mb)
Project trAILs Newsletter 2 (8.8 Mb)
Project trAILs Newsletter 3 (5.3 Mb)
TrAILs podpira program INTERREG Alpine Space v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). Skupni znesek sofinanciranja je 1.859.290,24 EUR.
NASLOV PROJEKTA: »Kreativna oblačilna industrija na območju Mediterana«
Trajanje projekta: 28 mesecev (1. November 2016 – 28. Februar 2019)
Projekt CreativeWear naslavlja revitalizacijo sektorja tekstilno oblačilne industrije preko vnašanja vidikov kreativnosti, personaliziranega in obrtniškega oblikovanja, kakor tudi spodbujanja butične proizvodnje specifičnih, a iz stališča porabnika prepoznanih vrednostnih verig.
Projekt je podaljšek H2020 projekta TCBL, katerega namen je podpora tehnološke industrije s socialnimi inovacijami in ciljem ponovne vzpostavitve vsaj 5 % evropskih kapacitet v sektorju, ob upoštevanju vplivov na okolje (zasledovanje evropskega cilja za vsaj 20% zmanjšanje negativnih vplivov na okolje do leta 2025). S tem se ustvarja okolje kreativnih grozdov na območju Mediterana in njih integracija v širši TCBL ekosistem.
Namen projekta CreativeWear je obnoviti in ovrednotiti dediščino oblikovanja in mehkih znanj na področju T&O industrije v mediteranski kulturi (MED-Texmedin). To se odraža tudi v projektnem cilju vnašanja sveže energije v ustvarjalno industrijo preko krepitve ustvarjalne inovacijske zmogljivosti in integracije posameznih aktivnostih v razvijajoče se mednarodne vrednostne verige (CreativeMED).
Projekt CrativeWear preverja možnost prenosa modela TCBL mreže na druge obstoječe ustvarjalne grozde kot so muzeji, ustvarjalna vozlišča, šole za modo, oblikovalski centri in prostovoljske organizacije. Prenosljiv model projekta CrativeWear odpira možnosti večje skladnosti s programskim okvirjem ESRR in ESS sklada tako na nacionalnem kot regionalnem nivoju.
PROJEKTNI PARTNERJI:
»Projekt sofinanciran s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj.«
NASLOV PROJEKTA: »Načrt za integracijo in pregled poslovnih praks korporativne družbene odgovornosti v državah EU«
Trajanje projekta: 48 mesecev (01.01.2017 – 31.12.2020)
Splošni cilj projekta je podpora državam članicam EU v uvajanju družbene odgovornosti gospodarskih družb kot celostnega modela upravljanja v mala in srednja podjetja. Preko tega se bo povečala konkurenčnost MSP-jev. Glavni rezultat projekta bo državam v projektnem partnerstvu omogočil izmenjavo izkušenj, modele dobrih praks in ustvaril podlago za vključevanje družbene odgovornosti gospodarskih družb v zakonodajne, programske in akcijske dokumente tako na nacionalnih kot regionalnih nivojih. Poleg tega bo eden izmed pomembnih rezultatov projekta tudi priporočilo politiki za revizijo Direktive 2014/95/EU in nadaljnjem ustvarjanju podlag za oblikovanje politik na področju družbene in širše odgovornosti velikih in majhnih gospodarskih družb.
PROJEKTNI PARTNERJI:
Projekt je sofinanciran iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj.
NASLOV PROJEKTA: »Poslovni modeli v industriji tekstilij in oblačil«
Trajanje projekta: 48 mesecev (01.07.2015-30.06.2019)
TCBL je raziskovalno - razvojni projekt sofinanciran s strani Evropske unije, Obzorje 2020 in cilja k preoblikovanju industrije tekstila in oblačil (T & O). Z uporabo novih trajnostnih poslovnih pristopov, ki podpirajo lokalno načrtovanje in proizvodnjo, je cilj projekta pripeljati 5% proizvodnih zmogljivosti nazaj v Evropo ter zmanjšali vpliv sektorja T & O na okolje.
Povpraševanje po etičnih in okolju prijaznih oblačil je svetovno rastoči trend. Za zadovoljitev teh potreb na hitro rastočem in konkurenčnem trgu projekt TCBL uvaja in podpira nove pristope k oblikovanju proizvodov, v proizvodnji in prodaji ter vzpostavlja "laboratorije" za načrtovanje in proizvodnjo, nove poslovne modele in priložnosti za lokalna podjetja, ki sicer nimajo sredstev za eksperimentiranje novih metodologij.
Projekt TCBL uvaja 3 vrste odprtih inovacijskih »poslovnih laboratorijev«, kjer je vsak osredotočen na posebno področje v vrednostni verigi:
PROJEKTNI PARTNERJI:
Projekt je sofinanciran iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj.
NASLOV PROJEKTA: “Podpora 'crowdfundingu' (množičnemu financiranju) v Srednji Evropi”
Trajanje projekta: 36 mesecev (01.07.2016. – 30.06.2019)
Crowdfunding (množično financiranje) zmanjšuje poslovna tveganja in spodbuja podjetništvo in podjetniško miselnost, zato zlasti v vzhodnih državah Srednje Evrope, predstavlja velik izziv in še neizkoriščen gospodarski/podjetniški potencial.
Temeljni cilj projekta CROWD-FUND-PORT je izboljšati znanje in kompetence ključnih deležnikov, sodelujočih na področju množičnega financiranja, ter s tem omogočiti boljše koriščenje poslovnih priložnosti, ki jih ponuja fenomen 'crowdfundinga'. Z uresničitvijo temeljnega cilja, želimo izboljšati finančno podporno okolje za inovativna 'start-up' podjetja, za zaposlovanje in socialno stabilnost v sodelujočih regijah.
Projekt bo osredotočen na gospodarsko šibkejša podjetja/ideje, z manj priložnostmi, ki nimajo dostopa do bančnih posojil, lahko pa bi realizirala poslovne ideje s pomočjo 'crowdfundinga'.
Dosežki in rezultati projekta bodo na voljo:
PROJEKTNI PARTNERJI:
Projekt je sofinanciran iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj.
NASLOV PROJEKTA: “Inovativne, k bolniku usmerjene zdravstvene storitve - vzpostavitev tesnejše srednjeevropske profesionalne mreže na področju zdravljenja celiakije”
Trajanje projekta: 36 mesecev (01.06.2016. – 31.05.2019)
Zdravo in aktivno staranje predstavlja enega ključnih družbenih izzivov EU, predvsem z vidika pričakovane daljše življenjske dobe prebivalcev. Preventiva na področju kroničnih bolezni ima velik vpliv na kvaliteto življenja bolnikov in je izrednega pomena, če želimo stremeti k trajnostnemu zdravstvenemu sistemu Srednje Evrope.
Pomanjkanje razvoja in promocije inovativnih ter kvalitetnih zdravstvenih storitev, pomanjkanje inovativnih modelov upravljanja in znanj, ima negativne posledice na obstoječe razmere.
Z namenom izboljšati trenutne razmere, bo projekt FOCUS IN CD razvil in pilotno testiral inovativen zdravstveni model na področju celiakije, ki bo služil kot referenčni model tudi za druge kronične bolezni.
PROJEKTNI PARTNERJI:
Projekt je sofinanciran iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj.
NASLOV PROJEKTA: “Krepitev čezmejne konkurenčnosti, raziskav in inovacij”
Trajanje projekta: 36 mesecev (1.10.2016 – 30.9.2019)
Projekt je osredotočen na podporo razvoja konkurenčnih produktov in njihovo internacionalizacijo, saj mednarodne aktivnosti krepijo rast, izboljšujejo konkurenčnost in podpirajo dolgoročen obstoj MSP. Študije so pokazale, da mednarodno aktivna podjetja ustvarijo več delovnih mest in so bolj inovativna v primerjavi z lokalno aktivnimi. V zadnjem programskem obdobju je bilo sodelovanje in usklajevanje med podjetji in institucijami na čezmejnem območju izredno dinamično, zaradi tega je smiselno izkoristiti ta potencial tudi na področju internacionalizacije, ga smiselno nadgraditi in testirati.
Temeljni cilj projekta je povečati število internacionaliziranih MSP na čezmejnem območju. Večini MSP primanjkuje znanja, informacij in podpore pri procesu internacionalizacije, prav tako so zaradi svoje majhnosti, negotova in nenaklonjena tveganim oblikam poslovanja. V okviru projekta bo zato poudarek na reševanju omenjenih problemov. Nudila se bo pomoč 20 podjetjem pri njihovi internacionalizaciji na nemško govorečem ali angleško govorečem trgu, kjer bosta preko pilotnih aktivnosti 2 podjetji, ki sta tudi partnerja v projektu, razvili nov produkt in ga pilotno internacionalizirali. Pripravila se bo strategija in akcijski načrt skupne čezmejne coaching sheme za podporo MSP pri njihovi internacionalizaciji, razvila podporna orodja in storitve za testiranje izvozne pripravljenosti, izdelani bodo izvozni načrti, organizirani različni B2B dogodki in delegacije. Inovativnost projektnega pristopa je poudarek na razvoju skupne coaching sheme, s tem bo omogočeno koriščenje skupnih kontaktov, mrež, znanj in orodij. Skupna shema bo omogočila iskanje skupnih strateških priložnosti, razvoj čezmejnih vrednostnih verig in grozdov, kar je za uspešnost internacionalizacije MSP ključnega pomena.
Projektni partnerji:
Projekt je sofinanciran iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj.
NASLOV PROJEKTA: CAESAR 2 (ClimAte & Energy Solutions for small alpine enterpRises)
Akronim: CAESAR 2
Vsebina projekta
Za ohranjanje konkurenčnosti in izpolnjevanje ciljev dekarbonizacije morajo podjetja zmanjšati porabo energije. Zlasti MSP, ki v alpski regiji pomenijo pomemben del gospodarstva, imajo težave pri analizi svojih potencialov za večjo energetsko učinkovitost (EE) in opredelijo poti proti neto ničli. Projekt bo pokazal prednosti ocene ogljičnega odtisa (CCF) za MSP, zlasti iz sektorja kmetijstva, in jih vključil v postopek analize podatkov. Pilotna podjetja bodo prispevala k oblikovanju kontrolnih seznamov, procesnih seznamov in orodij za ocenjevanje njihovih emisij in energetskih razmer ter začela stanje izboljševati.
CAESAR 2 nadgrajuje rezultate projekta CAESAR, kjer so bile rešitve za uvedbo ukrepov za energetsko učinkovitost v malih alpskih podjetjih razvite s procesom sokreiranja z industrijskimi grozdi iz štirih alpskih držav. Pristop CAESAR se bo razširil tako, da se bo od teme energetske učinkovitosti preselil na višjo raven energetskih pregledov, ki bodo zajemali ogljični odtis, segel v nove sektorje gospodarstva in preizkusil metodologijo, ki je izvedljiva za MSP. Ta tema je trenutno visoko na dnevnem redu v več alpskih regijah in bo v bližnji prihodnosti zelo pomembna. MSP bodo morali biti pripravljeni odgovoriti na vse večje politične in potrošniške/partnerske zahteve v tem smislu.
Cilji in rezultati
Financiranje: Projekt sofinancira Evropska unija (Pripravljalni akcijski sklad alpske regije - ARPAF)
Proračun projekta: 146.215,00 EUR
Trajanje projekta: 01.0 6.2022 – 30. 11.2023
Projektni partnerji:
![]() |
Projekt sofinancira Evropska unija |
Naslov projekta: Izboljšanje naravovarstvenih učinkov kmetijskih pridelovalnih sistemov v Sloveniji
Akronim: EIP KROTA
Trajanje projekta: 18. 05. 2022 – 18. 05. 2025
Odobrena sredstva: 249.919,20 €
Projekt je sofinanciran iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije 2014–2020 in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v okviru ukrepa Sodelovanje, podukrep M16.5 - Okolje in podnebne spremembe.
Vsebina projekta
Projekt Evropskega inovacijskega partnerstva (EIP) je triletni projekt (2022–2025) za izboljšanje ohranjenosti narave v kmetijski krajini. Namen projekta je izboljšanje stanja biotske pestrosti v okviru tipičnih proizvodnih sistemov v slovenskem kmetijstvu ter preizkus skladnosti ciljnih ukrepov za izbrane travniške habitatne tipe in vrste dvoživk, plazilcev, sesalcev in metuljev s tehnologijo pridelave žit, zelenjave, grozdja in jabolk ter prireje mleka in mesa (dojilje in goveji pitanci, ovce in prašiči).V projektu, ki je financiran iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije 2014–2020 v okviru ukrepa Sodelovanje, podukrep M16.5 - Okolje in podnebne spremembe, sodeluje 14 partnerjev, od tega sedem kmetijskih gospodarstev.
Ohranjanje biotske pestrosti, habitatov in krajine je eden od devetih specifičnih ciljev Skupne kmetijske politike v programskem obdobju 2023–2027. Rezultati monitoringov vrst in habitatnih tipov kažejo na slabo stanje ohranjenosti tako na območjih Natura 2000 kot izven njih. Za izboljšanje stanja so potrebni novi pristopi v načinu kmetovanja, ki jih nameravamo preizkusiti v projektu.
Preizkus novih rezultatsko usmerjenih ukrepov
V projektu bomo pripravili podatkovne podlage in možne različice ukrepov za ohranjanje in obnovo populacij izbranih vrst dvoživk (hribski urh, veliki pupek, zelena rega in rosnica), plazilcev (zelenec, pozidna kuščarica in gož), metuljev (hromi volnoritec in repkarji) in sesalcev (hrček), ki so v svojem življenjskem ciklu pomembno vezani na kmetijske ekosisteme. Vse navedene vrste razen repkarjev so zaščitene po Habitatni direktivi (priloga 2 ali 4) in imajo upadajoče populacije na lokalnem ali nacionalnem nivoju ali pa njihov status zaradi pomanjkanja podatkov ni znan.
Pilotno bomo preizkusili tudi ukrepe za obnovo dveh travniških Natura 2000 habitatnih tipov (6210 in 6510), ki sta glede na zadnje poročilo po Habitatni direktivi za obdobje 2013 -2018 v slabem stanju (ocena U2) tako v alpski kot kontinentalni regiji.
Pomemben del projekta bo namenjen tudi prenosu znanja med ciljnimi skupinami, ki so ključne za uvajanje v projektu razvitih rešitev v prakso in za njihovo morebitno vključitev v instrumente kmetijske politike. Poseben poudarek bo namenjen dvigu usposobljenosti kmetijskih svetovalcev in zainteresiranih kmetijskih gospodarstev. Vzpostavili bomo spletno stran o naravi prijaznem kmetovanju, ki bo vključevala praktična navodila in primere dobrih praks iz izbranih EIP in drugih projektov ter bo služila kot trajno nacionalno stičišče informacij na področju varstva narave v kmetijstvu.
Predlagani ukrepi imajo širše pozitivne okoljske učinke na področju izboljšanja rodovitnosti tal in zmanjševanja erozije, varstva vodnih virov in blaženja ter prilagajanja na podnebne spremembe.
Pristop projekta
Praktični preizkus in analiza izvedljivosti ukrepov bosta potekala v petih različnih statističnih regijah in bosta vključevala:
Z namenom preizkusa ukrepov v različnih pogojih, smo v projekt povabili kmetijska gospodarstva iz petih statističnih regij: pomurska regija, podravska regija, posavska regija, osrednjeslovenska regija in jugovzhodna Slovenija. V vseh regijah so določena območja vključena v omrežje Natura 2000 oz. so uvrščena v različne vrste zavarovanih območij. Konkretno so površine kmetijskih gospodarstev, članov partnerstva, vključene v Krajinski park Goričko in Krajinski park Središče ob Dravi.
Pomemben del projekta bo namenjen tudi prenosu znanja med ciljnimi skupinami, ki so ključne za uvajanje v projektu razvitih rešitev v prakso in za njihovo vključitev v instrumente kmetijske politike. Izvedli bomo več delavnic in demonstracij projektnih rešitev za kmetijska gospodarstva ter strokovnjake, pripravili ciklus 6 spletnih strokovnih dogodkov, videoposnetek s predstavitvijo pridobljenih projektnih znanj ter pripravili priročnik. Poleg tega bomo v projektu vzpostavili tudi spletno stran o naravi prijaznemu kmetovanju, ki bo omogočala trajnostno razširjanje rezultatov projekta. Rezultate projekta bomo na projektnih in drugih območjih v Sloveniji razširjali tudi s pomočjo različnih medijev in javnih dogodkov.
Partnerji:
Povezave
Priročnik
EIP KROTA video:
Vabila
Vabilo na zimski cikel predavanj (863 Kb)
Vabilo 1. delavnica za strokovnjake 5. 4. 2024 (178 Kb)
Vabilo na 1. delavnico za KMG 14. 5. 2024 (179 Kb)
Vabilo 2. delavnica za strokovnjake 5. 6. 2024 (186 Kb)
Vabilo demonstracija znanja 17. 9. 2024 (180 Kb)
Vabilo 3. delavnica za strokovnjake 18. 9. 2024 (184 Kb)
Vabilo na 2. delavnico za KMG 25. 9. 2024 (180 Kb)
Vabilo na 3. delavnico za KMG 15. 10. 2024 (152 Kb)
Vabilo na predstavitev spletišča Kmetovati z naravo 24.10. 2024 (1.0 Mb)
Vabilo na zaključni strokovni posvet EIP KROTA 22. 11. 2024 (2.0 Mb)
Vabilo 4. delavnica za strokovnjake 14. 3. 2025 (540 Kb)
Vabilo na strokovno srečanje za kmetije 19. 3. 2025 (414 Kb)
Izjava za javnost
Izjava za javnost 24.10.2024 (542 Kb)
Naslov projekta: Kmetovanje z(a) biodiverziteto na nižinskih kmetijah v Sloveniji
Akronim: EIP VIVEK
Trajanje projekta: 13. 01. 2021 – 13 01. 2024
Odobrena sredstva: 247.784,46 €
Projekt je sofinanciran iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije 2014 – 2020 in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v okviru ukrepa Sodelovanje, podukrep M16.5 - Okolje in podnebne spremembe.
Vsebina projekta
Projekt Evropskega inovacijskega partnerstva (EIP) je triletni projekt (2021–2024) za izboljšanje ohranjenosti narave v kmetijski krajini. Namen projekta je izboljšanje gnezditvenih in prehranjevalnih razmer za izbrane vrste ptic kmetijske krajine, izboljšanje pogojev za opraševalce ter izboljšanje ohranitvenega stanja travniških habitatnih tipov preko kmetijskih praks na travinju in njivah na kmetijskih gospodarstvih, ki se nahajajo predvsem na nižinskih območjih Slovenije. V projektu, ki je financiran iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije 2014 – 2020 v okviru ukrepa Sodelovanje, podukrep M16.5 - Okolje in podnebne spremembe, sodeluje 13 partnerjev, od tega sedem kmetijskih gospodarstev.
Prispevanje k varstvu biotske pestrosti, habitatov in krajine je eden od devetih specifičnih ciljev Skupne kmetijske politike po letu 2021. Nekateri rezultati spremljanja stanja biodiverzitete v kmetijski krajini izkazujejo slabo stanje ohranjenosti, zato so za izboljšanje stanja potrebni novi pristopi k načinu kmetovanja.
Preizkus novih rezultatsko usmerjenih ukrepov
V projektu bomo pripravili podatkovne podlage in preizkusili možne različice ukrepov za ohranjanje in izboljšanje stanja populacij pribe, poljskega škrjanca in hribskega škrjanca. Vse tri vrste ptic gnezdijo pretežno na njivah in imajo upadajoče populacije na lokalnem ali nacionalnem nivoju.
Pilotno bomo preizkusili tudi ukrepe za obnovo dveh travniških Natura 2000 habitatnih tipov (6210 in 6410), ki sta glede na zadnje poročilo po Habitatni direktivi za obdobje 2013-2018 v slabem stanju (ocena U2) tako v alpski kot kontinentalni regiji. V projektu bomo tudi raziskali možnost uporabe biomase s tradicionalnih pozno košenih travnikov za potrebe vzpostavljanja cvetnih pasov ali obnove ogroženih travniških habitatnih tipov na drugih kmetijskih gospodarstvih, kar lahko predstavlja novo tržno priložnost za kmetije na območjih Natura 2000.
V projektu bomo naslovili tudi krajinske elemente, ki jih ptice potrebujejo za petje, prehranjevanje in gnezdenje, vendar jih v zmerno do zelo intenzivni kmetijski krajini primanjkuje. To se odraža v negativnih populacijskih trendih ptic na takšnih območjih, ti elementi pa so pomembni tudi za opraševalce. Gre predvsem za lesne krajinske značilnosti (drevesa in grmi, mejice in solitarne grme ter drevesa), robne habitate (cvetni in deteljno-travni pasovi) in kratkotrajno (eno- ali dvoletno) praho.
Predlagani ukrepi imajo širše pozitivne okoljske učinke na področju izboljšanja rodovitnosti tal in zmanjševanja erozije, varstva vodnih virov in blaženja ter prilagajanja na podnebne spremembe.
Pristop projekta
Praktični preizkus in analiza izvedljivosti ukrepov bosta potekala na treh projektnih območjih: Goričko, Dravsko-Ptujsko-Središko polje in Ljubljansko barje. Vključevala bosta:
Projektna območja na podlagi obstoječih podatkov sodijo med ključna območja za ohranjanje ciljnih vrst ptic in travniških habitatnih tipov v Sloveniji, hkrati pa med njimi obstajajo določene razlike v kmetijskih praksah, ki zahtevajo nekoliko različno zasnovo ukrepov. Vsa projektna območja so deloma ali v celoti vključena v omrežje Natura 2000. Goričko, del Središkega polja in Ljubljansko barje so bili razglašeni tudi za krajinske parke.
Pomemben del projekta bo namenjen tudi prenosu znanja med ciljnimi skupinami, ki so ključne za uvajanje v projektu razvitih rešitev v prakso in za njihovo vključitev v instrumente kmetijske politike. Izvedli bomo več delavnic in demonstracij projektnih rešitev za kmetijska gospodarstva, strokovnjake in študente ter pripravili priročnik, ki bo dostopen tako v tiskani kot digitalni obliki. Rezultate projekta pa bomo na projektnih in drugih območjih v Sloveniji razširjali tudi s pomočjo različnih medijev in javnih dogodkov.
Partnerji:
Povezave
Priročnik
Varstvo biodiverzitete v kmetijski krajini (4.1 Mb)
Vabila
Vabilo na zaključni strokovni posvet projekta EIP VIVEK 06. 12. 2023 (766 Kb)
Vabilo na strokovno srečanje za kmetije 16. 03. 2023 (142 Kb)
Vabilo demonstracija za druge KMG 18. 05. 2022 (118 Kb)
Vabilo 2. delavnica strokovnjaki 17. 05. 2022 (121 Kb)
Vabilo na delavnico za kmetijska gospodarstva 13. 05. 2022 (123 Kb)
Vabilo 1. delavnica 07. 04. 2022 (130 Kb)
Poročilo
Protokol dobrih praks razvitih v projektu EIP VIVEK (4.5 Mb)
Analiza izvedljivosti prenosa projektnih rešitev EIP VIVEK (7.5 Mb)
Zaključek projekta
Izjava za javnost ob zaključku projekta (719 Kb)
NASLOV PROJEKTA: Panevropski pristop k trajnostni prenovi stavb
Akronim: PAS 2020
O PROJEKTU
Strokovnjaki za trajnostno prenovo stavb iz Slovenije, Portugalske in Nizozemske, so združili moči v vseevropskem projektu na temo trajnostne dediščine, ki ga podpira EIT Climate-KIC. Projekt prispeva k motiviranju deležnikov za trajnostno prenovo obstoječih stavb, s poudarkom na starejših stavbah, kjer je prenova po navadi bolj kompleksna. S tem namenom je bila tekom projekta obogatena platforma “Zeleni Meni/Green Menu”, ki predstavlja obsežno zbirko spletnih orodij, kjer lahko uporabniki najdejo ustrezne informacije o tem, kako narediti svoje domove bolj trajnostne, vključno s tehničnimi rešitvami, finančnimi podporami in v skladu z obstoječimi predpisi. Na voljo so tudi uporabni kalkulatorji za investicije in prihranke. To orodje je v razširjeni obliki že nekaj časa na voljo na Nizozemskem, kjer se uspešno uporablja za podporo prenov starejših stavb tako na državni, kot tudi lokalni ravni.
Doseganje zdravega bivalnega okolja, podnebne nevtralnosti stanovanjskega fonda in stimulacija zelenega gospodarstva so ključni mejniki za izpolnitev razvojnih ambicij in ciljev Slovenije, kot tudi Evrope. Kriza Covid-19 je še dodatno pokazala pomembnost vlaganja v bolj trajnostne in vzdržljive socialno-ekonomske rešitve ter v zdravo življenjsko ter bivalno okolje.
O SODELOVANJU
Delo E-Zavoda, Inštituta za celovite razvojne rešitve (Slovenija), CENSE, FCT-NOVA University of Lisbon (Portugalska) in De Groene Grachten (Nizozemska) se izvaja na treh evropskih lokacijah z različnimi lokalnimi konteksti in potrebami. Partnerji so združeni v želji po agregaciji in nadgradnji znanja za trajnostno prenovo grajenega okolja s poudarkom na stavbah kulturne dediščine.
Projekt je poleti 2020 prejel sofinanciranje s strani EIT Climate-KIC, saj je bil izbran za enega izmed izrednih evropskih obnovitvenih projektov v obdobju Covid-19.
O ZELENEM MENI-ju
Platforma “Zeleni Meni ”, predstavlja obsežno zbirko spletnih orodij, kjer lahko uporabniki najdejo ustrezne informacije o tem, kako narediti svoje domove in stavbe bolj trajnostne. Prednostno so predstavljene možnosti prenove starejših stavb, ki običajno pri prenovah predstavljajo poseben izziv.
Na platformi Zeleni Meni so informacije o več kot 70 ukrepih prenove, od hitrih rešitev, do bolj zapletenih posegov. Poleg ukrepov ponujamo informacije o pomembnih predpisih, možnih shemah financiranja, na voljo so kalkulatorji za izračun investicij in prihrankov ter nasveti za načrtovanje in spremljanje procesa prenove stavbe. Vse je predstavljeno na uporabniku prijazen način s 3-D vizualizacijo določenega tipa stavbe in enostavno navigacijo med temami.
Platformo "Zeleni meni" je leta 2014 razvila organizacija De Groene Grachten. “Zeleni Meni/Green Menu” na Nizozemskem služi kot nacionalna platforma znanja, ki navdihuje in aktivira lastnike stavb, da svoje stavbe obnavljajo na trajnosten način, poseben poudarek pa je na stavbah kulturne dediščine. Ta pristop se je na Nizozemskem izkazal za uspešnega, zato smo ga v sodelovanju s projektnimi partnerji in z GI ZRMK želeli razširiti in prilagoditi slovenskemu in portugalskemu kontekstu.
Projekt je sofinanciran iz sklada programa EIT Climate KIC.
NASLOV PROJEKTA: Sektorsko prilagodljiv virtualni sistem zgodnjega opozarjanja na onesnaženje morja.
Akronim: SEAVIEWS
Trajanje projekta: 1.4.2020 - 30.9.2022
Cilj projekta SEAVIEWS je promocija in izboljšanje transnacionalnega sodelovanja za spopadanje z ranljivostjo okolja, razdrobljenostjo in varovanjem ekosistemskih storitev na širšem območju Jadrana. Projekt SEAVIEWS združuje zainteresirane deležnike iz 6. partnerskih držav - Grčije, Albanije, Hrvaške, Črne gore, Italije in Slovenije.
Prvi del projekta se nanaša na razvoj transnacionalne mreže, ki bo prejemala, shranjevala in analizirala podatke o kakovosti morja iz mreže pametnih senzorjev, lociranih na kritičnih točkah. Posamezniki bodo lahko s pomočjo aplikacije objavljali opažanja v zvezi z onesnaženjem morja v realnem času. Inovativnost tega virtualnega sistema zgodnjega opozarjanja za preprečevanje in upravljanje onesnaževanja morja iz različnih virov je v vključitvi orodij za analizo velikih baz podatkov. V mrežo bodo vključeni tudi HUBi za monitoring onesnaženja morja - ti bodo vzpostavljeni z namenom razširjanja informacij ter analiziranja podatkov in rezultatov raziskav med širšo publiko. Namen tega sklopa je spodbujati razumevanje in občutljivost ljudi za onesnaženje morja ter njihovo aktivno vključitev v preprečevanje onesnaževanja morja.
Drugi sklop je namenjen spremembi makroregionalnega akcijskega načrta. S sodelovanjem nacionalnih in regionalnih oblasti je končni cilj SEAVIEWS izboljšati varovanje morskega okolja z uporabo orodij kot so velike baze podatkov. V okviru projekta bo ustanovljen odbor, ki bo ocenil in predlagal ukrepe za izboljšanje stanja onesnaženja morja na osnovi dinamičnega postopka odločanja. Z doseganjem zastavljenih ciljev bi SEAVIEWS lahko izboljšal kakovost Jadransko-Jonskega morja.
Partnerji:
Newsletter:
SEAVIEWS Newsletter No1 (946 Kb)
SEAVIEWS Newsletter No2 (1.2 Mb)
Projekt je sofinanciran iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj.
NASLOV PROJEKTA: Vključevanje javnosti v ohranitev divjih čebel in drugih opraševalcev v Sredozemlju
Akronim: LIFE 4 POLLINATORS
Trajanje projekta: 1.10.2019 - 30.9.2023
Cilj projekta je povečanje okoljskih koristi z izboljšanjem ohranjanja opraševalcev in uvajanjem postopnih sprememb v prisotnih praksah v sredozemski regiji. Za dosego cilja je v projektu zastavljena vrsta aktivnosti, ki spodbujajo izobraževanje in razširjanje znanja, izvajanje pristopov participativne znanosti (citizen science) in izboljšano upravljanje okolja:
Partnerji:
Projekt je sofinanciran iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj.
NASLOV PROJEKTA: »Sodelovanje med javnimi organi in energetskimi zadrugami državljanov pri izvajanju lokalnih energetskih strategij v Srednji Evropi«
Akronim: ENES-CE
Trajanje projekta: 36 mesecev (1. 4. 2019 - 31. 3. 2022)
Države srednje Evrope potrebujejo podporo pri razvoju lokalnih in regionalnih energetskih strategij in akcijskih načrtov, saj zaostajajo pri njihovem izvajanju in s tem ogrožajo regionalno konkurenčnost. Lokalne oblasti se pri izvajanju energetskih načrtov srečujejo s številnimi izzivi, vključno s pomanjkanjem financiranja, kadrov in lokalne podpore. Vse to pa spodkopava cilj zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za 40 % do leta 2030. Za oblikovanje funkcionalnega načrta za nizkoogljično gospodarstvo (kot je SEAP / SECAP) je potrebno izkoristiti človeški in finančni potencial državljanov.
S projektom želimo doseči večjo podporo okolja energetskim načrtom, večjo kakovost le-teh z vključitvijo vseh ključnih deležnikov, predvsem državljanov.
Pričakovani rezultati so:
PROJEKTNI PARTNERJI:
Projekt je sofinanciran iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Kontaktna oseba:
Darko Ferčej
Tel.: (02) 749 32 25
Fax: (02) 749 32 17
E-mail:
Spletna stran projekta: https://www.interreg-central.eu/ENES-CE
NASLOV PROJEKTA: CAESAR (Izboljšanje energetske učinkovitosti v malih podjetjih s področja Alp)
Akronim: CAESAR
Vsebina projekta
Vpeljava učinkovitih ukrepov energetske učinkovitosti v podjetjih je ključni pogoj za dosego podnebnih ciljev EU do 2030. Podjetja porabijo približno tretjino energije v EU. Zato izboljšanje energetske učinkovitosti podjetij bistveno prispeva k razogljičenju evropskega gospodarstva ter obenem povečuje konkurenčnost in znižuje stroške. Velika podjetja so že zavezana z izvajanju energetskih pregledov (npr EN16247) za opredelitev potencialov varčevanja z energijo. MSP, in še posebej mala podjetja, pa na tem področju niso zelo aktivna, predvsem zaradi pomanjkanja znanja in strahu pred prevelikimi stroški ukrepov. Projekt CAESAR pa naslavlja ravno to področje. Projektno partnerstvo bo vzpostavilo mrežo deležnikov z namenom vpeljati ukrepe energetske učinkovitosti v mala in srednja podjetja. Vzpostavljeni bodo temelji za uspešno usposabljanje deležnikov (oblikovalcev politik, podjetij, energetskih agencij, presojevalcev) v regijah, za vpeljavo ukrepov v podjetjih. Vzpostavljen bo sistem benchmarkinga za MSP in razvito orodje za izvajanje energetskih presoj, ki bo skladno s potrebami MSP in enostavno za uporabo. Energetski svetovalci za MSP bodo usposobljeni za uporabo orodij.
Ključni rezultati
Financiranje: Projekt je sofinanciran s strani Evropske unije (Alpine Region Preparatory Action Funds - ARPAF)
Projektni partnerji:
![]() |
Projekt je sofinanciran s strani Evropske unije |
NASLOV PROJEKTA: Trajnostno sodelovanje med javnimi institucijami v regiji na področju varstva okolja, energetske učinkovitosti in obnovljivi energiji
Akronim: GREEN LINE
Trajanje: 01.07.2018 – 30.06.2021
Skupni cilj projekta Green Line je ustvariti zeleno čezmejno sodelovanje, ki bo slonelo na izboljšanih kapacitetah vključenih organizacij in s tem uspešnejši podpori, ki jo nudimo javnim organizacijam. Gre za kreiranje trajnostnega sodelovanje med institucijami na področju varstva okolja, energetske učinkovitosti in obnovljive energije. Prav tako projekt ustvarja pogoje in izhodišča za sodelovanje med samimi javnimi institucijami na čezmejnem območju.
Ključna točka projekta, ki bo dvignila zmogljivost sodelovanja je »twining proces« usposabljanja in razvoj podpornih orodij.
V sklopu projekta se bodo pripravila orodja, kot so aplikacija za energetsko knjigovodstvo ter 3-D model Zalsko-Murskega geotermalnega bazena, kot podpora za izboljšanje strateškega sodelovanja in odločanja.
Trajnostno sodelovanje med javnimi institucijami v čezmejni regiji na področju varstva okolja, energetske učinkovitosti in obnovljive energije, bo slonela na pripravi in implementaciji strateških programov.
Partnerji:
Spletna stran projekta: http://www.green-capacity.eu/
Facebook: https://www.facebook.com/projectgreenline/
Projekt je sofinanciran iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj.
NASLOV PROJEKTA: Inovativnost zelene in pametne industrije mobilnosti
Akronim: GREEN MIND
Trajanje: 1.2.2018 – 1.8.2020
Projekt Green Mind spodbuja gospodarsko konkurenčnost in razvoj inovacij v industriji zelene in pametne mobilnosti. To dosega s krepitvijo regionalnega in transnacionalnega sodelovanja med podjetji, raziskovalnimi ter vladnimi inštitucijami.
Green Mind krepi transnacionalno sodelovanje grozdov in agencij ter s tem omogoča podporo za mala in srednja velika podjetja (MSP) pri izkoriščanju in prepoznavanju tržnih priložnosti, ter izkoriščanju povišanja povpraševanja po zelenih in pametnih mobilnih izdelkih in storitev v ključnih sektorjih mobilnosti (promet in logistika, avtomobilska industrija, energija in informacijska tehnologija.
Glavni cilji:
Partnerji:
Projektne aktivnosti so bile namenjene tudi izvedbi pilotnih projektov. Testirali smo orodja, ki jih javne institucije in podjetja s področja mobilnosti potrebujejo pri svojem delu. Dokumentacija je dosegljiva na spodnjih linkih.
Uporabniku orodij ne dajemo nobenih jamstev za pravilnost finančnih izračunov in ne prevzemamo nobene odgovornosti za pravilno uporabo. V primeru težav pri uporabi nas kontaktirajte.
Meritve prometa - Koroška v času Covid-19 (328 Kb)
Kolesarjenje v času Covid-19 (194 Kb)
Parkiranje v času Covid-19 (215 Kb)
Projekt je sofinanciran iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj.
NASLOV PROJEKTA: Strateška orodja za trajnostno rabo biomase z namenom zmanjševanja onesnaženja iz malih kurilnih naprav.
Akronim: BB-CLEAN
Trajanje: 17.4.2018 - 16.4.2021
Glavni cilj projekta je razvoj transnacionalnih politik za trajnostno rabo biomase za ogrevanje domov, da bi zmanjšali negativne vplive in izboljšali njeno pametno uporabo v alpskih regijah (AR). Projekt se bo osredotočil na inovativne in interaktivne pristope za ozaveščanje državljanov in lokalnih skupnosti o kritičnih vidikih povezanih z gorenjem biomase in o opredelitvi strateških tehnoloških, gospodarskih in regulativnih orodij za zmanjšanje vpliva gorenja biomase v alpskih dolinah. Inovativni trajnostni poslovni modeli bodo zagotovili dolgoročni uspeh vzpostavljenih rešitev. Nastali bodo skupni dokumenti o političnih smernicah, ki bodo predstavljali usklajene predpise za trajnostno uporabo biomase v AR. Integrirano sodelovanje partnerjev iz 6 držav alpskega prostora in mreže opazovalcev bodo doprinesli pomembne vedenjske, tehnološke, okoljske in regulativne spremembe na območju alpskega prostora in EU ravni, saj ne obstajajo skupni predpisi za majhne naprave na biomaso.
Partnerji:
BB Clean First Newsletter (633 Kb)
BB Clean Second Newsletter (712 Kb)
BB Clean Third Newsletter (658 Kb)
BB Clean Fourth Newsletter (615 Kb)
BB Clean Fifth Newsletter (588 Kb)
Projekt je sofinanciran iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj.
NASLOV PROJEKTA: MELINDA- “Inovativni nizkoogljični mobilni ekosistemi v Alpah“
AKRONIM: MELINDA
MELINDA podpira program INTERREG Alpine Space v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). Skupni znesek sofinanciranja znaša: 1.558.521,75 €
Vodilni partner: Insiel S.p.A.
Projektni partnerji:
Vrednost projekta: 1.833.555,00 €
ESRR: 1.558.521,75 €
Trajanje projekta: 17.04.2018 – 16.04.2021
Partnerstvo projekta MELINDA želi razvijati inovativne rešitve na področju mobilnosti prebivalcev v alpskem prostoru, ki bodo prispevale k zmanjšanju onesnaževanja okolja. Cilj je spodbuditi spremembe v vedenju in izboljšati instrumente politike:
Glavni rezultat je uvedba novega modela za spodbujanje vedenja mobilnosti med prebivalci, ki bo prispeval k znižanju emisij ogljika. Pripravljena bo analiza dejavnikov, ki vplivajo na povpraševanje in ponudbo mobilnosti, z uporabo medsektorskega in socialnega inovacijskega pristopa. Namen analize je prispevati informacije in znanje, za kreiranje učinkovitejših nizko-ogljičnih politik na področju mobilnosti.
NASLOV PROJEKTA: “Povečanje energetske učinkovitosti v srednjeevropskih mestih s pomočjo pametnega upravljanja z energijo”
Trajanje projekta: 36 mesecev (01.06.2017 – 31.05.2020)
Srednja Evropa ima velik potencial za uvajanje lokalnih in regionalnih energetskih sistemov, ki temeljijo na rabi obnovljivih virov energije in varčevanju z energijo, pri tem pa je pomembno, da so spodbude, ki izboljšujejo pristope energetske učinkovitosti, sprožene od spodaj navzgor. Posebna pozornost je namenjena izboljšanju energetske učinkovitosti obstoječih stavb, saj so velik porabnik električne energije z letno stopnjo rasti okoli 4 odstotke. Zmanjšanje porabe energije v obstoječih javnih stavbah brez večjih gradbenih del predstavlja enega glavnih izzivov za javni sektor.
Zato potrebuje javni sektor preprosta, a koristna orodja in metodologijo za pravilno upravljanje z energijo. Namen projekta je izboljšati energetsko učinkovito upravljanje v obstoječih javnih stavbah ter zmanjšati porabo energije v sodelujočih evropskih regijah, zlasti tistih, ki manj napredujejo k ciljem nizkoogljične družbe. V ta namen bo v okviru projekta razvita platforma OnePlace, ki bo omogočala prenos znanja tudi v druge evropske regije. Z razvojem in izvajanjem 3D sistema za energetsko upravljanje in izvedbo pilotnih projektov, bo projekt pokazal inovativen pristop k energetskemu nadzoru stavb.
PROJEKTNI PARTNERJI:
PRIDRUŽENI PARTNERJI:
BOOSTEE Newsletter 01 SLO (959 Kb)
BOOSTEE Newsletter 02 SLO (1.0 Mb)
BOOSTEE Newsletter 03 SLO (4.5 Mb)
BOOSTEE-CE izjava za javnost (460 Kb)
Projekt je sofinanciran iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj.
NASLOV PROJEKTA: “Uvajanje krožne ekonomije v območje Alp za zmanjševanje ogljičnega odtisa”
Trajanje projekta: 36 mesecev (01.11.2016. – 31.10.2019)
Namen projekta GREENCYCLE je vpeljava sistema krožne ekonomije (alternativa linearnemu modelu) kot celostnega pristopa v podporo implementacije nizkoogljičnih strategij ter dodatnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v partnerskih mestih. Uvedba krožne ekonomije bo pripomogla k zmanjšanju rabe energije in vode, povrnitvi najpomembnejših surovin, zmanjšanju transporta, spodbuditvi eko-inovacij, ter nenazadnje ustvarjanju zelenih delovnih mest, kar naslavlja izzive državljanov z nižjimi prihodki in zasleduje prioritetno os 2 progama Interreg programa Območje Alp. Mesta, kot eden izmed največjih povzročiteljev emisij in porabnikov energije ter surovin, bodo odigrala pionirsko vlogo na področju implementacije strategij krožne ekonomije. V proces se bodo aktivno vključevale ključne ciljne skupine: javna podjetja, majhna in srednje velika podjetja, meščani, raziskovalne institucije.
V obliki javno dostopnega e-orodja se bo razvila podporna zbirka orodij, ki bo omogočala načrtovanje, upravljanje in spremljanje ključnih procesov krožne ekonomije. Pomemben del projekta je usmerjen v izvedbo pilotnih praks, preko katerih bodo partnerska mesta dobila priložnost testiranja in ocenjevanja realnih scenarijev uvedbe krožne ekonomije. Za doseganje visoke učinkovitosti krožne ekonomije je nujno doseganje kritične mase surovin za katero je ključen makroekonomski pristop.
Z namenom vzpostavitve mednarodnega trga s ključnimi surovinami, se bo razvila mednarodna platforma. Ta bo predstavljala tudi mesto aktivnega povezovanja regionalnih koordinatorjev krožne ekonomije v člansko mrežo ter omogočila nadaljnji razvoj krožne ekonomije na območju Alp. Na ta način bodo partnerska mesta postali svetilniki dobrih praks krožne ekonomije, ki bodo navdihovali in spodbujali druga mesta in regije na pot krožne ekonomije.
PROJEKTNI PARTNERJI:
Projekt je sofinanciran s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj v sklopu Interreg programa Alpski prostor v skupnem znesku 1.654.330,98 €.
NASLOV PROJEKTA: “Pametne nizkoogljične skupnosti”
Trajanje projekta: 36 mesecev (01.11.2016. – 31.10.2019)
Glavni namen projekta je zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida na območju Alp.
Projekt zasleduje dva glavna cilja:
Specifični rezultati projekta bodo:
PROJEKTNI PARTNERJI:
CaSCo podpira program INTERREG Alpine Space v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). Skupni znesek sofinanciranja je 1,947,509 EUR.
NASLOV PROJEKTA: “Celovit model upravljanja odvečne toplote v regijah Srednje Evrope”
Trajanje projekta: 36 mesecev (01.06.2016. – 31.05.2019)
Projekt CE-HEAT se je namenil vzpostaviti pogoje za izboljšanje rabe odvečne toplote in s tem prispevati k dvigu energetske učinkovitosti v srednjeevropskem prostoru. Partnerji so projektno idejo zgradil na dejstvu, da je potrebno narediti korak naprej v izkoriščanju odvečne toplote, ki je do danes kljub izdatnemu potencialu, ostalo slabo izkoriščeno. Izboljšanje upravljanja z odvečno toploto bo spodbujeno z identifikacijo potencialov, s podpornimi orodji namenjenimi načrtovalcem in investitorjem ter pripravo strateških usmeritev za odločevalce.
Izpostavljamo le pomembnejše rešitve za dosego ciljev projekta:
Najpomembnejša ciljna skupina projekta so oblikovalci energetskih politik ter pristojni za okoljsko načrtovanje na lokalni oz. regionalni ravni. Z namenom zagotoviti konsenz med temi in izboljšanje relevance rešitev, se v vsaki regiji ustanovijo lokalna usklajevalna telesa. Zraven odločevalcev s projektom ciljamo tudi na proizvajalce odvečne toplote, potencialne investitorje in strokovno javnost. Relevantnost rezultatov bo testirana v pilotnih projektih v vseh partnerskih državah. Transnacionalni pristop projekta bo omogočil izmenjavo izkušenj, dvig kompetenc in kvalitete skupnih rešitev.
PROJEKTNI PARTNERJI:
PRIDRUŽENI PARTNERJI:
Projekt je sofinanciran iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Transnacionalna Platforma za Odvečno Toploto Waste heat združuje znanja in programske rešitve, ki podpirajo in pospešujejo izrabo odvečne toplote v Evropi.
Orodja, ki so na voljo na spletni strani, omogočajo uporabnikom, da raziščejo potencial odvečne toplote v sedmih srednje evropskih regijah, oziroma, da s pomočjo priročnikov ocenijo potencial v svoji regiji.
Ključni orodji za ocenjevanje izvedljivosti projektov izrabe odvečne toplote, sta sistem za podporo odločanju in kalkulator odvečne toplote. Na podlagi predloženih energetskih podatkov orodji omogočata algoritemsko analizo ključnih tehničnih in ekonomskih parametrov, ki uporabniku podajo predhodno oceno ekonomske in tehnične izvedljivosti projekta v podporo naložbenim odločitvam.
Platforma prikazuje primere najboljših praks za izrabo odvečne toplote v evropskih regijah; povzema postopke povezane z implementacijo projektov rabe odvečne toplote, ter omogoča vpogled v možnosti dodatnega financiranja po posameznih državah.
Platforma je eden ključnih rezultatov evropskega projekta CE-HEAT, financiranega s strani programa Interreg CENTRAL EUROPE, ki spodbuja sodelovanje pri reševanju skupnih izzivov v srednji Evropi. Slovenska partnerja projekta CE HEAT sta: E-zavod, zavod za projektno svetovanje, raziskovanje in razvoj celovitih rešitev ter Dravske Elektrarne Maribor.
NASLOV PROJEKTA: “Trajnostna presoja teritorijev – grajenega okolja v alpskem prostoru”
Trajanje projekta: 36 mesecev (16.12.2015 – 15.12.2018)
Namen projekta »CESBA Alps« je olajšati razvoj, izmenjavo in izvajanje trajnostnih politik in načrtov za grajeno okolje na teritorialni ravni, ki temeljijo na skupnih ocenjevalnih orodjih. Trenutno razpoložljiva orodja za presojo trajnosti zajemajo stavbe in manjša območja, brez podpore na teritorialni ravni.
Z razvojem orodij za presojo (kriterijev in indikatorjev) in oznake za trajnostna in nizko ogljična območja, bo projekt izboljšal trajnostno in energetsko učinkovitost alpskega grajenega okolja. S pomočjo objektivnih meril in kazalnikov, bodo orodja podpirala javne ustanove in tehnične organizacije pri ocenjevanju trajnosti območij, opredelitvi jasnih in objektivnih ciljev v odločevalskih postopkih načrtovanja na teritorialni ravni ter izvajanju in spremljanju učinkovitosti nizko-ogljičnih strategij. Rezultati trajnostne presoje bodo v pomoč pri postavitvi jasnih in objektivnih ciljev, z namenom pripomoči k načrtovanju kot tudi spremljanju izvedbe nizko-ogljičnih strategij.
Glavni rezultati projekta zajemajo::
Projekt CESBA Alps je del širše iniciative CESBA, ki se prizadeva vzpostaviti tehnične zahteve (okvir) in širše povezovalno (kooperacijsko) omrežje presoje za uvedbo in izvajanje metodologij za prostorsko presojo v alpskem prostoru.
PROJEKTNI PARTNERJI:
Projekt je sofinanciran s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj v sklopu Interreg programa Alpski prostor v skupnem znesku 2.209.778,31 €.
NASLOV PROJEKTA: “Mednacionalni celostni ekosistem za boljšo energetsko učinkovitost prek socialnih inovacij”
Trajanje projekta: 36 mesecev (16.12.2015 – 15.12.2018)
The4BEES temelji na hipotezi: Energijo porabljajo ljudje, ne pa stavbe. Večina strategij za doseganje energetske učinkovitosti stavb se osredotoča na tehnične ublažitvene ukrepe za dosego visoko zastavljenih ciljev nizkih emisij ogljika, ki jih določajo EU in Alpska strategija. Tako strukturni kot mehki pristopi bi morali s svojimi dopolnilnimi ukrepi upoštevati območje alpskega prostora.
Projekt The4BEES se osredotoča na spremembe vedenja uporabnikov v javnih stavbah, ki so potrebni za dosego zmanjšanja porabe energije. Takšne spremembe bodo nastale z uporabo inovativnih aplikacij IKT, ki jih bo razvijal mednacionalni ekosistem.
Projekt bo vzpostavil mednacionalne Lab-e, ki bodo vključevali akademijo, odločevalce in ključne akterje v upravah, podjetnike in državljane. Aktivnosti ozaveščanja in ukrepi za povečanje sposobnosti bodo pripravili podlago za so-ustvarjalne dejavnosti, katerih cilj je razvoj programskih aplikacij (aplikacije za mobilne naprave, resne igre, socialne interakcije). Te aplikacije bodo na razpolago ciljnim skupinam na predstavitvenih straneh (šole, hiše, tovarne) in bodo namenjene spodbujanju spreminjanja navad na področju energetske učinkovitosti in zmanjševanju ogljičnega odtisa. Sledi ocena vedenjskih sprememb in zmanjšanja porabe energije, bo omogočila izboljšanje mednacionalnih, regionalnih in lokalnih nizko ogljičnih in prostorskih razvojnih politik. Analizirala se bo tudi trajnostna izkoriščenost z namenom povečati učinkovitost in spodbuditi gospodarski razvoj Alp.
Projektni partnerji:
Projekt je sofinanciran s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj v sklopu Interreg programa Alpski prostor v skupnem znesku 2.290.449 Eur.
NASLOV PROJEKTA: Urbana zemljina za hrano
AKRONIM: US4F
Projekt Urbana zemljina za hrano naslavlja izziv porabe notranjih odpadkov v mestih (bioloških in mineralnih). Iz teh odpadkov se bo v okviru projekta ustvaril uporaben proizvod - zemljina, ki se bo pozneje uporabila za zadovoljevanje potreb mesta Maribor: pri pridelavi hrane, v mestnih parkih in gradnji. Projekt ob tem uvaja verigo mestne prehrane in uporablja odprte inovacijske procese za podporo inovativnim podjetjem v krožnem gospodarstvu urbanega območja. Projekt se konča s certificiranjem mednarodno standardizirane zemljine, treningi, seminarji in študijskimi obiski. Projekt se bo izvajal s štirimi medsebojno povezanimi tehničnimi delovnimi paketi: materialni krog, krog hrane, odprt krog inovacij in krog znanja, podprt z dvema ključnima naložbama: vzpostavitev pilotskega sistema za urbano proizvodnjo zemljine in vzpostavitev mestnih vrtov. Ključni inovativni izdelek bo standardizirana in mednarodno certificirana mestna zemljina.
Projekt bo spremenil sedanjo tradicionalno družbo, ki temelji na odpadkih, v krožno usmerjeno gospodarstvo, ponosno na dosežke krožnega gospodarstva in aktivno v procesu doseganja krožnega gospodarstva. Če bo uspešen, bo projekt predstavljal enega najmočnejših praktičnih primerov krožnega gospodarstva v EU zaradi sistemskega horizontalnega pristopa zapiranja mestnih krogov in kreativne vključenosti državljanov. Oblikovalcem politike bo pokazal pomen ukvarjanja s krožnim gospodarstvom na vodoravni ravni in v mestnem območju.
Partnerji
Spletna stran projekta: https://www.uia-initiative.eu/en/uia-cities/maribor
Projekt je sofinanciran iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj.
CITY WATER CIRCLES
NASLOV PROJEKTA: “City Water Circles” – Urbani modeli sodelovanja, temelječi na integriranem pristopu krožnega gospodarstva, namenjeni povečanju učinkovitosti rabe in ponovne uporabe vode v funkcionalnih urbanih območjih srednje Evrope.
AKRONIM: CWC
Vodilni partner: Mesto Budimpešta, 14 okrožje Zugló
Projektni partnerji
Vrednost projekta: 2.418.392,29 €
Projekt podpira program INTERREG Central Europe v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). Skupni znesek so-financiranja znaša: 2.017.978,82 €
Trajanje projekta: 01.04.2019- 31.03.2022
Ob spoznanju, da so mesta osrednja točka povečanja porabe pitne vode v Srednji Evropi, si projekt prizadeva za uvedbo in spodbujanje ukrepov za učinkovito rabo vode in njeno (ponovno) uporabo iz nekonvencionalnih lokalnih vodnih virov, kot je deževnica, za javne in gospodinjske namene, v mestnih območjih. Z vključitvijo teh regij v sistem krožnega upravljanja z vodami, je cilj projekta izboljšati ohranjanje vode, z zmanjševanjem pritiska na prekomerno uporabo pitne vode, pa tudi na mestne kanalizacijske sisteme, s čimer se bo izboljšala kakovost okolja in odpornost na podnebne spremembe.
Ker si mesta prizadevajo, da bi postala glavna gonilna sila pri uporabi krožne rabe vode, namerava CWC nuditi lokalnim in regionalnim akterjem ter zainteresiranim stranem, podporo z najrazličnejšimi izobraževanji in z ustvarjanjem podpornih regulativnih in organizacijskih okvirov sodelovanja.
Velik poudarek projekta je na vključevanju vprašanj varčevanja z vodo, ne le v obstoječe okoljske politike in sisteme upravljanja, temveč tudi za njihovo usmerjanje v vse pomembne mestne / regionalne razvojne strategije in sektorske predpise (npr. Urbanistično načrtovanje, gradnjo).
Projekt je sofinanciran iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Izobraževalne vsebine:
KROŽNA UPORABA VODE V URBANIH SREDIŠČIH (10.6 Mb)
E-Novice:
Promocijski material:
City Water Circles - Zloženka SLO (1.4 Mb)
NASLOV PROJEKTA: “Uporaba inovacijskih potencialov v urbanih ekosistemih”
Trajanje projekta: 36 mesecev (01.06.2016. – 31.05.2019)
Projekt URBAN INNO je so-financiran v okviru transnacionalnega programa sodelovanja, Interreg Srednja Evropa. Osredotoča se na inovacijske izzive srednje velikih in malih urbanih ekosistemov, kako izboljšati njihovo konkurenčnost ter izkoristiti obstoječe inovacijske potenciale.
Uporabo inovacijskih potencialov je moč izboljšati zgolj z vzpostavitvijo tesnejšega sodelovanja med ključnimi deležniki urbanih ekosistemov, zato bodo prednostna področja projekta:
URBAN INNO aktivnosti se bodo izvajale v urbanih ekosistemih partnerskih organizacij na področju Srednje Evrope, z možnostjo uporabe pristopov in rezultatov v podobno velikih mestih EU. V okviru projekta bodo ustanovljeni ‘quadraple helix’ grozdi bo ustanovljenih in pripravljeni regionalni/urbani inovacijski načrti (vzpostavljeni bodo demo centri in testna infrastruktura za industrijo). Hkrati, bodo razvite in testirane participativne metode ter orodja, v okviru pilotnih projektov. Transnacionalna strategija in platforma bosta omogočali zainteresiranim regijam dostop do dobrih praks in kvalificiranih moderatorjev/povezovalcev. Na platformi bosta dostopna tudi transnacionalna analiza in strateški načrt.
PROJEKTNI PARTNERJI:
PRIDRUŽENI PARTNERJI:
Projekt je sofinanciran iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj.
URBAN INNO – "Utilizing innovation potential of urban ecosystems" (“Uporaba inovacijskih potencialov v urbanih ekosistemih”) - uvodno srečanje na Bledu, 23.junija, Slovenija
Projekt URBAN INNO je so-financiran v okviru programa transnacionalnega sodelovanja, Interreg Srednja Evropa. Osredotoča se na inovacijske izzive srednje velikih in malih urbanih ekosistemov, kako izboljšati njihovo konkurenčnost ter izkoristiti obstoječe inovacijske potenciale.
Uporabo inovacijskih potencialov je moč izboljšati zgolj z vzpostavitvijo tesnejšega sodelovanja med ključnimi deležniki urbanih ekosistemov, zato bodo prednostna področja projekta:
URBAN INNO aktivnosti se bodo izvajale v urbanih ekosistemih partnerskih organizacij na področju Srednje Evrope, z možnostjo uporabe pristopov in rezultatov v podobno velikih mestih EU. 5 ‘quadraple helix’ grozdov bo ustanovljenih in pripravljenih 6 regionalnih/urbanih inovacijskih načrtov. Hkrati, bodo razvite in testirane participativne metode ter orodja, v okviru pilotnih projektov. Transnacionalna strategija in platforma bosta omogočali zainteresiranim regijam dostop do dobrih praks in kvalificiranih moderatorjev/povezovalcev. Na platformi bosta dostopna tudi transnacionalna analiza in strateški načrt.
Na uvodnem srečanju so sodelovali vsi projektni partnerji. Na srečanju so se predstavile in prediskutirale aktivnosti ter pravila programa. Na srečanju je sodelovala tudi predstavnica skupnega sekretariata programa Interreg Europe, ga Chiara Casarella, ki je podrobneje predstavila splošna pravila in obveznosti v zvezi z izvajanjem projekta.
Naslov projekta: Valorizacija stranskih proizvodov v rastlinski pridelavi z uvajanjem sodobnih konceptov in tehnologij krožnega biogospodarstva na kmetijah
Akronim: EIP ŽUŽ
Trajanje projekta: 12. 05. 2023 – 11. 05. 2025
Odobrena sredstva: 234.094,7 €
Projekt je sofinanciran iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije 2014–2020 in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v okviru ukrepa Sodelovanje, podukrep M16.2 - Podpora za pilotne projekte ter za razvoj novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij.
Vsebina projekta
Projekt Evropskega inovacijskega partnerstva (EIP) je dvoletni projekt (2023–2025), ki uvaja strokoven, sistemski in lokalnim razmeram prilagojen nov način uporabe stranskih proizvodov na kmetijah z insektno biokonverzijo. Sistem bo temeljil na črni bojevniški muhi. Rastlinski stranski proizvodi na kmetijah se bodo usmerili v pridobivanje visokokakovostnih beljakovin in maščob (surovina za živalsko krmo) ter frass-a (organski ostanek po odvzemu larv iz sistema), kar je atraktivna alternativa trenutno uveljavljeni rabi in zagotavlja konkretne gospodarske koristi za kmetije ter številne pozitivne okoljske in družbene učinke. Sistem predstavlja trajnostni, krožen in lokalni vir prehranskih beljakovin in maščob z visokim potencialom aplikacije v Sloveniji.
V projektu, ki je financiran iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije 2014–2020 v okviru ukrepa Sodelovanje, podukrep M16.2 - Podpora za pilotne projekte ter za razvoj novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij, sodeluje 13 partnerjev, od tega sedem kmetijskih gospodarstev.
V projektu bomo razvili in preizkusili za Slovenijo nove tehnologije, ki imajo visok potencial pri zagotavljanju alternativne krmne surovine, zniževanja okoljskega odtisa kmetijske proizvodnje in krepitve ekonomskega položaja kmetij, zato bo ob temeljnih tehnoloških ciljih, velik poudarek namenjen tudi testiranju izvedljivosti na širšem območju, kot tudi prenosu znanja in razpravi s ključnimi deležniki v slovenskem agroživilstvu.
Preizkus novih tehnologij in proizvodov
Projekt je usmerjen v razvoj in praktični preizkus slovenskim razmeram prilagojenega integriranega sistema uporabe rastlinskih stranskih proizvodov na kmetiji z insektno biokonverzijo. V projektu bo pripravljena analiza izvedljivosti ter številne aktivnosti prenosa znanja na nacionalni ravni.
Zasnovan je tako, da bo na primeru dveh različnih demonstracijskih sistemov valorizacije rastlinskih stranskih proizvodov na kmetijah, prilagojenih lokalnim danostim ter potrebam kmetijskega sistema v Sloveniji, omogočil razvoj novih, inovativnih, trajnostnih, okolju prijaznih, visokokakovostnih in tržno atraktivnih končnih produktov.
V sklopu predlaganega projekta bomo:
Pristop projekta
Posebna pozornost bo v projektu namenjena krepitvi horizonalnega in vertikalnega sodelovanja kmetijskih gospodarstev in agroživilskih podjetij, saj bodo za vzpostavitev krožnega modela razviti specifični organizacijsko-poslovni modeli za sodelovanje med kmetijskimi gospodarstvi horizontalno in vertikalno s partnerji, ki bodo prevzemali proizvode insektne biokonverzije stranskih proizvodov na kmetijah. Projekt bo izvajan s tesnim sodelovanjem dveh območnih zavodov KGZS in kmetijskih svetovalcev na področju hortikulture, pedologije, zootehnike, prehrane živali in ekonomike kmetijstva. S tem sodelovanjem bo okrepljena specifična usposobljenost kmetijskih svetovalcev in tudi drugih deležnikov v agroživilstvu na dinamičnem vsebinskem področju učinkovitih načinov uporabe stranskih proizvodov na kmetijah, pridobivanju strateško pomembnih surovin in oblikovanju novih inovativnih končnih produktov z visoko dodano vrednostjo, ki bazirajo na insektni biokonverziji. Na ta način bomo omogočili pogoje za nadaljnji dvig kakovosti kmetijskega svetovanja na področju vključevanja inovativnih tehnologij ter posledično krepitev ekonomskega položaja kmetij v Sloveniji.
Partnerji:
Povezave
Priročnik
EIP-ŽUŽ video:
Vabila
Vabilo na 2. delavnico za KMG - 10. 4. 2025 (461 Kb)
Vabilo na 3. delavnico za strokovnjake - 3. 4. 2025 (640 Kb)
Vabilo dan odprtih vrat Panvita - 2. 4. 2025 (4.4 Mb)
Vabilo na 2. delavnico za strokovnjake - 31. 3. 2025 (640 Kb)
Vabilo na 1. delavnico za KMG - 20. 3. 2025 (463 Kb)
Vabilo na 1. delavnico za strokovnjake - 25.2.2025 (613 Kb)
Vabilo na 2.demonstracijo pridobljenega znanja za KMG - 25.2.2025 (614 Kb)
Vabilo na demonstracijo pridobljenega znanja za KMG - 15.5.2024 (168 Kb)
Poročila
Analiza izvedljivosti prenosa tehnologije v prakso (2.3 Mb)
Načrt trženja za krmni dodatek (1.9 Mb)
Načrt trženja za krmno mešanico z žuželčjo moko (2.1 Mb)
Načrt trženja za pakirane ličinke (1.8 Mb)
Načrt trženja za vrtnarski substrat s frassom (1.9 Mb)
Prehranski test žuželčje moka v prehrani piščancev (1.4 Mb)
Naslov projekta: Izboljšanje naravovarstvenih učinkov kmetijskih pridelovalnih sistemov v Sloveniji
Akronim: EIP KROTA
Trajanje projekta: 18. 05. 2022 – 18. 05. 2025
Odobrena sredstva: 249.919,20 €
Projekt je sofinanciran iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije 2014–2020 in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v okviru ukrepa Sodelovanje, podukrep M16.5 - Okolje in podnebne spremembe.
Vsebina projekta
Projekt Evropskega inovacijskega partnerstva (EIP) je triletni projekt (2022–2025) za izboljšanje ohranjenosti narave v kmetijski krajini. Namen projekta je izboljšanje stanja biotske pestrosti v okviru tipičnih proizvodnih sistemov v slovenskem kmetijstvu ter preizkus skladnosti ciljnih ukrepov za izbrane travniške habitatne tipe in vrste dvoživk, plazilcev, sesalcev in metuljev s tehnologijo pridelave žit, zelenjave, grozdja in jabolk ter prireje mleka in mesa (dojilje in goveji pitanci, ovce in prašiči).V projektu, ki je financiran iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije 2014–2020 v okviru ukrepa Sodelovanje, podukrep M16.5 - Okolje in podnebne spremembe, sodeluje 14 partnerjev, od tega sedem kmetijskih gospodarstev.
Ohranjanje biotske pestrosti, habitatov in krajine je eden od devetih specifičnih ciljev Skupne kmetijske politike v programskem obdobju 2023–2027. Rezultati monitoringov vrst in habitatnih tipov kažejo na slabo stanje ohranjenosti tako na območjih Natura 2000 kot izven njih. Za izboljšanje stanja so potrebni novi pristopi v načinu kmetovanja, ki jih nameravamo preizkusiti v projektu.
Preizkus novih rezultatsko usmerjenih ukrepov
V projektu bomo pripravili podatkovne podlage in možne različice ukrepov za ohranjanje in obnovo populacij izbranih vrst dvoživk (hribski urh, veliki pupek, zelena rega in rosnica), plazilcev (zelenec, pozidna kuščarica in gož), metuljev (hromi volnoritec in repkarji) in sesalcev (hrček), ki so v svojem življenjskem ciklu pomembno vezani na kmetijske ekosisteme. Vse navedene vrste razen repkarjev so zaščitene po Habitatni direktivi (priloga 2 ali 4) in imajo upadajoče populacije na lokalnem ali nacionalnem nivoju ali pa njihov status zaradi pomanjkanja podatkov ni znan.
Pilotno bomo preizkusili tudi ukrepe za obnovo dveh travniških Natura 2000 habitatnih tipov (6210 in 6510), ki sta glede na zadnje poročilo po Habitatni direktivi za obdobje 2013 -2018 v slabem stanju (ocena U2) tako v alpski kot kontinentalni regiji.
Pomemben del projekta bo namenjen tudi prenosu znanja med ciljnimi skupinami, ki so ključne za uvajanje v projektu razvitih rešitev v prakso in za njihovo morebitno vključitev v instrumente kmetijske politike. Poseben poudarek bo namenjen dvigu usposobljenosti kmetijskih svetovalcev in zainteresiranih kmetijskih gospodarstev. Vzpostavili bomo spletno stran o naravi prijaznem kmetovanju, ki bo vključevala praktična navodila in primere dobrih praks iz izbranih EIP in drugih projektov ter bo služila kot trajno nacionalno stičišče informacij na področju varstva narave v kmetijstvu.
Predlagani ukrepi imajo širše pozitivne okoljske učinke na področju izboljšanja rodovitnosti tal in zmanjševanja erozije, varstva vodnih virov in blaženja ter prilagajanja na podnebne spremembe.
Pristop projekta
Praktični preizkus in analiza izvedljivosti ukrepov bosta potekala v petih različnih statističnih regijah in bosta vključevala:
Z namenom preizkusa ukrepov v različnih pogojih, smo v projekt povabili kmetijska gospodarstva iz petih statističnih regij: pomurska regija, podravska regija, posavska regija, osrednjeslovenska regija in jugovzhodna Slovenija. V vseh regijah so določena območja vključena v omrežje Natura 2000 oz. so uvrščena v različne vrste zavarovanih območij. Konkretno so površine kmetijskih gospodarstev, članov partnerstva, vključene v Krajinski park Goričko in Krajinski park Središče ob Dravi.
Pomemben del projekta bo namenjen tudi prenosu znanja med ciljnimi skupinami, ki so ključne za uvajanje v projektu razvitih rešitev v prakso in za njihovo vključitev v instrumente kmetijske politike. Izvedli bomo več delavnic in demonstracij projektnih rešitev za kmetijska gospodarstva ter strokovnjake, pripravili ciklus 6 spletnih strokovnih dogodkov, videoposnetek s predstavitvijo pridobljenih projektnih znanj ter pripravili priročnik. Poleg tega bomo v projektu vzpostavili tudi spletno stran o naravi prijaznemu kmetovanju, ki bo omogočala trajnostno razširjanje rezultatov projekta. Rezultate projekta bomo na projektnih in drugih območjih v Sloveniji razširjali tudi s pomočjo različnih medijev in javnih dogodkov.
Partnerji:
Povezave
Priročnik
EIP KROTA video:
Vabila
Vabilo na zimski cikel predavanj (863 Kb)
Vabilo 1. delavnica za strokovnjake 5. 4. 2024 (178 Kb)
Vabilo na 1. delavnico za KMG 14. 5. 2024 (179 Kb)
Vabilo 2. delavnica za strokovnjake 5. 6. 2024 (186 Kb)
Vabilo demonstracija znanja 17. 9. 2024 (180 Kb)
Vabilo 3. delavnica za strokovnjake 18. 9. 2024 (184 Kb)
Vabilo na 2. delavnico za KMG 25. 9. 2024 (180 Kb)
Vabilo na 3. delavnico za KMG 15. 10. 2024 (152 Kb)
Vabilo na predstavitev spletišča Kmetovati z naravo 24.10. 2024 (1.0 Mb)
Vabilo na zaključni strokovni posvet EIP KROTA 22. 11. 2024 (2.0 Mb)
Vabilo 4. delavnica za strokovnjake 14. 3. 2025 (540 Kb)
Vabilo na strokovno srečanje za kmetije 19. 3. 2025 (414 Kb)
Izjava za javnost
Izjava za javnost 24.10.2024 (542 Kb)
Naslov projekta: Kmetovanje z(a) biodiverziteto na nižinskih kmetijah v Sloveniji
Akronim: EIP VIVEK
Trajanje projekta: 13. 01. 2021 – 13 01. 2024
Odobrena sredstva: 247.784,46 €
Projekt je sofinanciran iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije 2014 – 2020 in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v okviru ukrepa Sodelovanje, podukrep M16.5 - Okolje in podnebne spremembe.
Vsebina projekta
Projekt Evropskega inovacijskega partnerstva (EIP) je triletni projekt (2021–2024) za izboljšanje ohranjenosti narave v kmetijski krajini. Namen projekta je izboljšanje gnezditvenih in prehranjevalnih razmer za izbrane vrste ptic kmetijske krajine, izboljšanje pogojev za opraševalce ter izboljšanje ohranitvenega stanja travniških habitatnih tipov preko kmetijskih praks na travinju in njivah na kmetijskih gospodarstvih, ki se nahajajo predvsem na nižinskih območjih Slovenije. V projektu, ki je financiran iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije 2014 – 2020 v okviru ukrepa Sodelovanje, podukrep M16.5 - Okolje in podnebne spremembe, sodeluje 13 partnerjev, od tega sedem kmetijskih gospodarstev.
Prispevanje k varstvu biotske pestrosti, habitatov in krajine je eden od devetih specifičnih ciljev Skupne kmetijske politike po letu 2021. Nekateri rezultati spremljanja stanja biodiverzitete v kmetijski krajini izkazujejo slabo stanje ohranjenosti, zato so za izboljšanje stanja potrebni novi pristopi k načinu kmetovanja.
Preizkus novih rezultatsko usmerjenih ukrepov
V projektu bomo pripravili podatkovne podlage in preizkusili možne različice ukrepov za ohranjanje in izboljšanje stanja populacij pribe, poljskega škrjanca in hribskega škrjanca. Vse tri vrste ptic gnezdijo pretežno na njivah in imajo upadajoče populacije na lokalnem ali nacionalnem nivoju.
Pilotno bomo preizkusili tudi ukrepe za obnovo dveh travniških Natura 2000 habitatnih tipov (6210 in 6410), ki sta glede na zadnje poročilo po Habitatni direktivi za obdobje 2013-2018 v slabem stanju (ocena U2) tako v alpski kot kontinentalni regiji. V projektu bomo tudi raziskali možnost uporabe biomase s tradicionalnih pozno košenih travnikov za potrebe vzpostavljanja cvetnih pasov ali obnove ogroženih travniških habitatnih tipov na drugih kmetijskih gospodarstvih, kar lahko predstavlja novo tržno priložnost za kmetije na območjih Natura 2000.
V projektu bomo naslovili tudi krajinske elemente, ki jih ptice potrebujejo za petje, prehranjevanje in gnezdenje, vendar jih v zmerno do zelo intenzivni kmetijski krajini primanjkuje. To se odraža v negativnih populacijskih trendih ptic na takšnih območjih, ti elementi pa so pomembni tudi za opraševalce. Gre predvsem za lesne krajinske značilnosti (drevesa in grmi, mejice in solitarne grme ter drevesa), robne habitate (cvetni in deteljno-travni pasovi) in kratkotrajno (eno- ali dvoletno) praho.
Predlagani ukrepi imajo širše pozitivne okoljske učinke na področju izboljšanja rodovitnosti tal in zmanjševanja erozije, varstva vodnih virov in blaženja ter prilagajanja na podnebne spremembe.
Pristop projekta
Praktični preizkus in analiza izvedljivosti ukrepov bosta potekala na treh projektnih območjih: Goričko, Dravsko-Ptujsko-Središko polje in Ljubljansko barje. Vključevala bosta:
Projektna območja na podlagi obstoječih podatkov sodijo med ključna območja za ohranjanje ciljnih vrst ptic in travniških habitatnih tipov v Sloveniji, hkrati pa med njimi obstajajo določene razlike v kmetijskih praksah, ki zahtevajo nekoliko različno zasnovo ukrepov. Vsa projektna območja so deloma ali v celoti vključena v omrežje Natura 2000. Goričko, del Središkega polja in Ljubljansko barje so bili razglašeni tudi za krajinske parke.
Pomemben del projekta bo namenjen tudi prenosu znanja med ciljnimi skupinami, ki so ključne za uvajanje v projektu razvitih rešitev v prakso in za njihovo vključitev v instrumente kmetijske politike. Izvedli bomo več delavnic in demonstracij projektnih rešitev za kmetijska gospodarstva, strokovnjake in študente ter pripravili priročnik, ki bo dostopen tako v tiskani kot digitalni obliki. Rezultate projekta pa bomo na projektnih in drugih območjih v Sloveniji razširjali tudi s pomočjo različnih medijev in javnih dogodkov.
Partnerji:
Povezave
Priročnik
Varstvo biodiverzitete v kmetijski krajini (4.1 Mb)
Vabila
Vabilo na zaključni strokovni posvet projekta EIP VIVEK 06. 12. 2023 (766 Kb)
Vabilo na strokovno srečanje za kmetije 16. 03. 2023 (142 Kb)
Vabilo demonstracija za druge KMG 18. 05. 2022 (118 Kb)
Vabilo 2. delavnica strokovnjaki 17. 05. 2022 (121 Kb)
Vabilo na delavnico za kmetijska gospodarstva 13. 05. 2022 (123 Kb)
Vabilo 1. delavnica 07. 04. 2022 (130 Kb)
Poročilo
Protokol dobrih praks razvitih v projektu EIP VIVEK (4.5 Mb)
Analiza izvedljivosti prenosa projektnih rešitev EIP VIVEK (7.5 Mb)
Zaključek projekta
Izjava za javnost ob zaključku projekta (719 Kb)