Analiza 1

Povzetek nacionalnega poročila: Ali smo pripravljeni na krožnost v Sloveniji?

Nacionalno poročilo "Ali smo pripravljeni na krožnost?", ki ga je pripravil eZavod, zagotavlja celovito analizo napredka in pripravljenosti Slovenije za sprejetje načel krožnega gospodarstva, s poudarkom na turističnem sektorju ter poklicnem izobraževanju in usposabljanju (PIU). Tukaj so ključne ugotovitve in priporočila iz poročila:

Ključne ugotovitve:

1. Nacionalne strategije, ki podpirajo krožno gospodarstvo:

• Razvojna strategija Slovenije 2030: Cilj je znatno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in spodbujanje obnovljivih virov energije.
• Strategija krožnega gospodarstva mesta Maribor: Osredotoča se na zmanjšanje odpadkov, recikliranje in trajnostno mobilnost.
• Slovenska turistična strategija 2022-2028: Poudarja trajnostne turistične prakse.
• Načrt za okrevanje in odpornost (NOO—RRP): Dodeljuje 1,7 milijarde evrov za zeleno tranzicijo, krožno gospodarstvo in usposabljanje za zelene veščine.

2. Vključevanje praks krožne ekonomije v turizem:

• Številne turistične organizacije dajejo prednost lokalnim virom in so uvedle trdne prakse ravnanja z odpadki.
• Pogoste ovire vključujejo finančne omejitve, tehnične izzive ter pomanjkanje človeških virov in usposabljanja.

3. Ozaveščenost in pripravljenost:

• Visoka ozaveščenost o trajnosti in krožnostjo med turističnimi organizacijami, z močnim interesom za sprejemanje praks krožno ekonomijo
• PIU ustanove pripravljajo študente z potrebnimi veščinami, vendar se soočajo z izzivi, kot so pomanjkanje virov in sodelovanja v industriji.

4. Poudarek na izobraževanju in usposabljanju:

• PIU ustanove se osredotočajo na digitalni marketing, prilagajanje podnebnim spremembam in načela korožne ekonomije.
• Glavne ovire vključujejo finančne omejitve, zastarele učne načrte in pomanjkanje usposobljenih izobraževalcev.

Priporočila:

1. Povečanje ozaveščenosti in znanja:

• Povečati širjenje informacij in usposabljanja o načelih krožne ekonomije za turistične strokovnjake in izobraževalce.

2. Finančna podpora in viri:

• Zagotoviti več finančnih virov za podporo krožne ekonomije pobudam in programom usposabljanja v obeh sektorjih.

3. Sodelovanje z industrijo:

• Spodbujati močnejša partnerstva med izobraževalnimi ustanovami in podjetji za spodbujanje praktične uporabe načel krožnosti.

4. Izobraževalne reforme:

• Integrirati načela krožne ekonomije v učne načrte in zagotoviti specializirano usposabljanje za izobraževalce.

5. Podpora izobraževalnim ustanovam:

• Nuditi politično in regulativno podporo, spletne platforme za sodelovanje, specializirane programe usposabljanja in finančno pomoč za razvoj učnih načrtov.

6. Podpora za turistične organizacije:

• Omogočiti mreženje, izmenjavo dobrih praks, sodelovanje v programih usposabljanja in zagotavljanje finančne podpore za izvajanje praks krožne ekonomije.

SWOT analiza:

• Moč: Visoka ozaveščenost o pomembnosti krožne ekonomije, učinkovito izobraževanje o digitalnem marketingu in pripravljenost za izvajanje načel krožnosti na delovnem mestu.
• Šibkosti: Pomanjkanje znanja in finančnih virov, pomanjkanje usposobljenega osebja in omejen dostop do trajnostnih izdelkov.
• Priložnosti: Nacionalna in evropska sredstva, pripravljenost za učenje in izmenjavo dobrih praks ter vključevanje krožne ekonomije v projekte.
• Grožnje: Sprejemanje praks krožnosti s strani strank, dodatni stroški pri izvajanju in kompleksnost administrativnih postopkov.

Z obravnavo teh področij lahko Slovenija pomembno napreduje v svoji zavezanosti k krožni in trajnostni prihodnosti, kar bo koristilo tako okolju kot gospodarstvu.

Za podrobnejše vpoglede je celotno poročilo na voljo na:

Annex V_National report of Analysis 1_A2.2._SIovenia_final 2024 (1.4 Mb)

Analiza 2

Poročilo o "Veščinah za zeleni in krožni prehod v Sloveniji«

Nacionalno poročilo, ki ga je razvil eZavod Ptuj, zagotavlja poglobljeno analizo pripravljenosti Slovenije na zeleni in krožni prehod, s poudarkom na strategijah, načrtih in pomenu zelenih veščin v turističnem sektorju in poklicnem izobraževanju ter usposabljanju (PIU). Tukaj so ključne ugotovitve in priporočila iz poročila:

Ključne ugotovitve:

1. Strateške zaveze:

• Razvojna strategija Slovenije 2030: Poudarja trajnostni razvoj s cilji za izboljšanje zelenih veščin in prehod na krožno gospodarstvo.
• Slovenska strategija trajnostnega turizma 2022-2028: Osredotoča se na trajnostne turistične prakse, vključno z usposabljanjem za zelene veščine za turistične delavce.
• Načrt za okrevanje in odpornost (NOO - RRP): Dodeljuje 1,7 milijarde evrov za spodbujanje zelenega prehoda, krožnega gospodarstva in usposabljanja za zelene veščine.

2. Pomen zelenih veščin:

• Tako PIU ustanove kot turistične organizacije prepoznavajo nujnost zelenih in krožnih prehodov v njihovem delovanju in širši industriji.
• Ključne zelene veščine vključujejo energetsko in vodno učinkovitost, ravnanje z odpadki, spodbujanje trajnostnega prevoza ter uporabo lokalnih izdelkov in virov.

3. Izzivi in ovire:

• Za PIU  ustanove: Finančne omejitve, neustrezna materialna baza, zastarele pedagoške metode in pomanjkanje seznanjenosti s koncepti krožnega gospodarstva.
• Za turistične organizacije: Finančni in tehnični izzivi, pomanjkanje usposobljenega osebja ter omejen dostop do trajnostnih izdelkov.

4. Potrebna podpora:

• PIU ustanove: Potrebujejo izmenjavo dobrih praks, mreženje z drugimi organizacijami, specializirane programe usposabljanja in ustrezno infrastrukturo.
• Turistični sektor: Potrebuje programe usposabljanja, izmenjavo dobrih praks, finančno podporo in možnosti mreženja.

Priporočila:

1. Povečanje ozaveščenosti in izobraževanja:

• Povečati širjenje informacij in usposabljanja o načelih krožnega gospodarstva za turistične strokovnjake in PIU izobraževalce.

2. Finančna in tehnična podpora:

• Zagotoviti več finančnih virov za podporo pobudam krožnega gospodarstva in programom usposabljanja v obeh sektorjih.
• Razviti infrastrukturo in orodja, potrebna za učinkovito izobraževanje in usposabljanje za zelene veščine.

3. Spodbujanje sodelovanja v industriji:

• Spodbujati močnejša partnerstva med PIU ustanovami in podjetji za spodbujanje praktične uporabe načel krožnega gospodarstva.

4. Zagovorništvo politik in predpisov:

• Zagovarjati politike, ki podpirajo vključevanje konceptov krožnega gospodarstva v izobraževalne učne načrte in poslovne prakse.

5. Specializirani programi usposabljanja:

• Razviti in zagotoviti specializirane programe usposabljanja za izobraževalce in osebje o trajnostnih praksah in krožnem gospodarstvu.

Splošni zaključki:

• Pomen zelenih veščin je vključen v skoraj vsako strategijo v Sloveniji, kar kaže na močno zavezanost krožnemu prehodu.
• Tako PIU ustanove kot turistične organizacije izkazujejo visoko ozaveščenost in prepoznavnost nujnosti zelenih in krožnih prehodov v njihovem delovanju.
• Učinkovit prehod zahteva ustrezne vire, posodobljene metode, sodelovanje v industriji in stalno podporo za razvoj in izvajanje zelenih veščin.

Z obravnavo teh področij lahko Slovenija znatno napreduje v svoji zavezanosti k trajnostni in krožni prihodnosti, kar bo koristilo tako okolju kot gospodarstvu.

Za podrobnejše vpoglede je celotno poročilo na voljo na:

National report_Analysis 2_Slovenia_final 5.6.2024 (703 Kb)

Taksonomija znanj

📘 Taksonomija znanj

Pregled 26 kompetenc s področja krožnega gospodarstva v turizmu

Taksonomija znanj ponuja strukturiran okvir spretnosti in znanj, opredeljenih za turistični sektor in sorodna področja z vidika krožnega gospodarstva. Namenjena je tako podjetjem kot institucijam poklicnega izobraževanja in usposabljanja (PIU) za načrtovanje izobraževalnih programov, ki odgovarjajo na izzive podnebnih sprememb in trajnostnega razvoja.

Kompetence so razdeljene v pet kategorij, ki temeljijo na ključnih elementih krožnega gospodarstva (po definiciji organizacije Circle Economy):

1. Daj prednost obnovljivim virom – Uporaba obnovljivih, ponovno uporabnih in nestrupenih virov kot materialov in energije.
2. Podaljšuj življenjsko dobo izdelkov – Vzdrževanje, popravilo in nadgradnja izdelkov za čim daljšo uporabo ter zagotavljanje možnosti ponovne uporabe.
3. Uporabi odpadke kot vir – Ponovna uporaba in recikliranje odpadnih tokov kot sekundarnih virov.
4. Oblikuj krožno – Upoštevanje krožnosti že v fazi načrtovanja z izbiro ustreznih materialov in oblikovanjem za dolgo življenjsko dobo.
5. Vključi digitalne tehnologije – Sledenje in optimizacija rabe virov ter povezovanje akterjev preko digitalnih platform.

Priloga: Advance Circular_Skill taxonomy_TOOL 2_final (45.7 Mb)

Digitalne kartice 5R

📘 Digitalne kartice 5R

Interaktivna zbirka vsebin temelječih na načelih: Premisli, Preoblikuj, Zmanjšaj, Ponovno uporabi, Recikliraj

Kartice ponujajo vpogled v načela krožnega gospodarstva in so zasnovane za uporabo v izobraževalnem procesu.
🔗 Več informacij in dostop do kartic