Predstavitev

Energetika

Energetska odvisnost je velik problem tako v Evropi kot v Sloveniji. Naše domače fosilno gorivo sta rjavi premog, ki ga bodo v rudniku Trbovlje-Hrastnik prenehali izkopavati v letu 2009, in lignit, katerega pridobivanje v Velenju načrtujejo še do leta 2040. Tako kot ves svet mora tudi Slovenija usmeriti znanje in razvoj v obnovljive vire energije in zastaviti strateško zakonsko vizijo.

Svetovno gospodarstvo je še vedno lačno energije, ne glede na izvor in ne glede na pobude za večjo energetsko učinkovitost ter vse večji konsenz znanstvenikov glede nevarnosti globalnega segrevanja.

Sonce, veter, dež, plimovanje, geotermalna toplota in biomasa so kot viri energije neskončni, neizčrpni in ne proizvajalo toplogrednih plinov. Tega dejstva se v E-zavodu zavedamo in podpiramo moderne (evropske) smernice pridobivanja tako imenovane zelene energije. Obnovljivi viri energije niso več samo izbira, ampak potreba našega okolja.

Temu danes naša družba daje še premalo veljave. Zato 12-odstotni delež obnovljive energije v mešanici energetskih virov do leta 2010 v vseh državah članicah Evropske unije zelo verjetno ne bo izpolnjen.

Nekaj primerov učinkovite rabe obnovljivih virov energije v evropskih državah:

• V Nemčiji so do leta 2004 imeli vgrajenih šest milijonov kvadratnih metrov sončnih kolektorjev, kar nadomešča okoli 270 milijonov litrov kurilnega olja letno.

• Po skromnih začetkih leta 1984, ko je Nemčija prevzela vodilno vlogo pri izgradnji vetrnih elektrarn, so v letih 1990 do 2004 zgradili 16.534 vetrnih elektrarn s kapaciteto 16.629 MW, od tega je bilo samo v letu 2004 zgrajenih na novo 2.073 MW. Vetrna energija tako pokriva 6,2 % neto potreb električne energije Nemčije.

• V Avstriji proizvedejo iz 1000 ha gozda toliko električne energije, kolikor bi je dobili iz elektrarne z močjo 203 kW. Za Slovenijo je ustrezni podatek le 2 kW na 1000 ha gozda.